STA novice / Poslanci prekinili razpravo o predlogu zakona o medicinskih pripomočkih

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sicer poudarila, da so v koaliciji kar nekaj pripomb in predlogov deležnikov že vključili v predloge dopolnil, ki so jih vložili v DZ.

Pripombe in predlogi so bili sicer različni. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so imeli med drugim nekaj pripomb glede predvidenih pristojbin. Dvomijo, da jih bo mogoče določiti transparentno, je povedal Janez Obreza. Ministrica je pojasnila, da bodo osnovo za določitev pristojbin predstavljali čisti letni prihodki, ustvarjeni s prometom z medicinskimi pripomočki.

Večino določb predloga zakona bo namreč izvajala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki bo za učinkovito izvajanje nalog morala zagotoviti dodaten kader in vzpostaviti digitalne rešitve za svoje poslovanje. To bo po načrtih pokrila z zaračunavanjem pristojbin. Zaračunavala jih bo podjetjem, ki tržijo medicinske pripomočke.

Več pripomb - na seji jih je predstavil direktor Momir Radulović - so imeli tudi na JAZMP. Predlog zakona bi v skladu z zelenim prehodom zdravstvenim ustanovam omogočil ponovno uporabo medicinskih pripomočkov, ki so sicer namenjeni za enkratno uporabo. Na JAZMP predlagajo, da Slovenija tega za zdaj ne omogoči.

Če zakonske določbe ne bodo dovolj dobro domišljene, bi lahko prišlo do nevarne ponovne uporabe, je opozoril Radulović. Koalicija je po besedah ministrice že vložila predlog dopolnila. Tako ne bi bilo mogoče ponovno uporabiti vseh medicinskih pripomočkov, pač pa bi nabor določa JAZMP.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič je med drugim opozorila, da določbe o prekrških niso napisane jasno in da so nepregledne. Predstojnica centra za informatiko v zdravstvu pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Hajdi Kosednar pa je dejala, da trenutni predlog ne omenja digitalnih zdravstvenih pripomočkov.

Predlog zakona nadgrajuje evropski regulatorni okvir, v ospredje postavlja varnost pacientov, ob hkratnem upoštevanju, da morajo biti medicinski pripomočki dostopni prebivalkam in prebivalcem Slovenije, je uvodoma poudarila Prevolnik Rupel. Predlog bi po njenih besedah distributerjem in prodajalcem medicinskih pripomočkov prinesel obveznost zagotavljanja kakovosti pripomočkov in njihovo skladnost z evropsko zakonodajo. Cilj je preprečiti, da bi bili na trgu ponarejeni ali manj kvalitetni medicinski pripomočki.

Zakon ob tem predvideva vzpostavitev informacijskega sistema. V njem bo mogoče razbrati vrste posameznih medicinskih pripomočkov. Če bi se naknadno ugotovilo, da je z medicinskim pripomočkom karkoli narobe, bo sledljivost zagotovljena, pacientu pa bodo pripomoček v najkrajšem možnem času zamenjali, pa je ministrica povedala januarja ob prestavitvi zakonskega predloga.

Andreja Živic (Svoboda) je v današnji razpravi izpostavila nekaj rešitev, ki bi jih prinesel predlog zakona. Izrazila je zadovoljstvo s prekinitvijo seje. V koaliciji bodo lahko preverili, katera določila predloga lahko še uskladijo. Bojana Muršič (SD) pa je dejala, da gre za enega izmed ključnih zakonov, ki zagotavljajo varnost pacientov. Kot pomembno je izpostavila tudi, da bi predlog zakona odpravil neustavno stanje.

Poslanci Levice, SDS in NSi pri tej točki niso razpravljali.

Seja se bo predvidoma nadaljevala v četrtek, je dejala Kozlovič.

Zatem so člani odbora za zdravstvo razpravljali o predlogu dopolnitve zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki so ga vložili v NSi. S štirimi glasovi za in osmimi proti so ga zavrnili.

V NSi so predlagali, da bi obstoječi zakon omogočal tudi sofinanciranje investicij v infrastrukturo v lasti občin, namenjene primarni zdravstveni oskrbi, ne glede na to, ali v teh prostorih delajo zdravniki zdravstvenega doma ali koncesionarji, izhaja iz predloga dopolnitve zakona.

Kot so zapisali, v zdravstvenih zavodih v manjših občinah nimajo zdravnikov oziroma jih ne morejo pridobiti, zato zdravstveno varstvo na primarni ravni izvajajo koncesionarji v prostorih, ki so v lasti občine. Menijo, da bi občine morale vračati denar, ki so ga pridobile za investicije v zdravstvene domove, če bi morale zdravstveno varstvo zagotavljati s pomočjo koncesionarjev.

Ministrica Prevolnik Rupel je danes ocenila, da vsebina dopolnitve zakona "ne sledi namenu, ki ga predlagatelj navaja, in sicer omogočiti investicije v izgradnjo nove oziroma obnovo obstoječe infrastrukture".

Poudarila je, da veljavni zakon že določa vse javne zdravstvene zavode, torej tudi javne zdravstvene zavode na primarni ravni, ne opredeljuje pa načina in organizacije zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, zato je vsebina predloga zakona sporna z vidika sistemske umestitve.