STA novice / Evropska komisija s predlogom za hitrejše vračanje migrantov v tretje države (dopolnjeno)

"Trenutno je evropska politika vračanja neuspešna, vrnjenih je le 20 odstotkov zavrnjenih migrantov. Osebe, ki so jim odredili vrnitev, pogosto pobegnejo oblastem, številni gredo v drugo državo," je ob predstavitvi predloga uredbe o vračanju migrantov povedala pristojna podpredsednica komisije Henna Virkkunen.

Zato Evropska komisija predlaga evropski sistem vračanja migrantov, kar po besedah podpredsednice pomeni enotna pravila in postopke v vseh državah članicah. Tako bodo postopki vračanja hitrejši, enostavnejši in bolj predvidljivi, je povedala.

Predlog predvideva uvedbo evropske odločbe o vrnitvi. Tako bo po besedah Virkkunen jasno, da če ena članica posamezniku odredi, da mora zapustiti državo, to pomeni tudi, da mora zapustiti EU.

"Vzpostavljamo možnost, da države članice neposredno izvršijo odločbo o vrnitvi, ki jo je izdala druga država članica, brez dodatnih nacionalnih postopkov," je pojasnil evropski komisar za migracije Magnus Brunner.

Osrednji cilj predloga je namreč zagotoviti medsebojno priznavanje odločb, ki bo sprva prostovoljno, od julija 2027 pa obvezno.

Poleg tega prinaša pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj EU, v katere bodo članice na podlagi sporazumov s partnerskimi državami lahko pošiljale posameznike, ki so prejeli končno odločbo o vrnitvi in torej nezakonito bivajo v uniji. Tovrstne sporazume bodo lahko države članice sklenile samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic.

Kot je povedal Brunner, predlog določa okvir z minimalnimi standardi za sklepanje sporazumov, ki jih bo pregledala tudi komisija.

Med drugim bodo morali biti v sporazumih določeni postopki premestitve posameznika, pogoji za njegovo bivanje v tretji državi, pa tudi neodvisni mehanizem spremljanja izvajanja sporazuma, je razvidno iz predloga. Mladoletnikov brez spremstva in družin z otroki sporazumi ne bodo smeli vključevati.

Komisar je povedal še, da tovrstnih centrov ni mogoče primerjati z dogovorom o vračanju migrantov, ki ga je z Ruando sklenilo Združeno kraljestvo, niti z dogovorom med Rimom in Tirano o vzpostavitvi migrantskih centrov v Albaniji.

Po navedbah Virkkunen in Brunnerja želi komisija z uredbo urediti tudi pravice in dolžnosti migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, še posebej za tiste, ki predstavljajo varnostno grožnjo.

"Ljudje, ki predstavljajo grožnjo, se ne smejo prosto gibati po naših ulicah, pri čemer bi lahko škodovali drugim. Zato bodo nova pravila določila vrsto ukrepov za zaščito pred varnostno grožnjo, vključno s pridržanjem in prisilnim vračanjem," je pojasnil komisar.

Izrazil je upanje, da bosta Evropski parlament in Svet EU, v katerem so zastopane države članice, čim prej sprejela uredbo.

Nova uredba, ki velja neposredno v vseh državah članicah, bo nadomestila direktivo o vračanju iz leta 2008. Komisija je sicer predlog spremembe direktive predstavila že leta 2018, a ni prejel podpore evropskih poslancev in držav članic. Zato je predstavila nov predlog.