STA novice / Odbor potrdil predlog novega odloka o strategiji upravljanja naložb države

Vlada je predlog novega odloka kot temeljnega dokumenta upravljanja naložb v neposredni in posredni lasti države pripravila v odzivu na aktualno dogajanje v zvezi z invalidskimi podjetji v državni lasti, je članom odbora pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič.

Po novem se bo za invalidska podjetja določilo ne zgolj doseganje gospodarskih ciljev, pač pa njihovo družbeno odgovorno upravljanje. Slovenski državni holding (SDH) bo moral ta podjetja upravljati skrbno, pregledno in družbeno odgovorno s ciljem doseganja ustreznega donosa za zagotavljanje dostojnega in varnega dela invalidov, je zapisano v predlogu novega odloka.

Invalidska podjetja so v strategiji opredeljena kot portfeljska naložba, a kot je povedal Boštjančič, bo SDH izvajal upravljalske aktivnosti, kot bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitno dokapitalizacijo. Likvidacija ali stečaj podjetja bosta dopustna le kot skrajna ukrepa, pri čemer si bo moral SDH prizadevati za kontinuiteto nadaljnje zaposlitve njegovih delavcev.

Predlog novega odloka prinaša še nekatere druge spremembe, med njimi je Boštjančič omenil spremembo statusa družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško. Gre namreč za integrirano živinorejsko predelovalno verigo, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano v Sloveniji, je povedal. Poleg tega je dodano novo poglavje, na podlagi katerega bo pri pomembnih naložbah mogoče izvesti prodajo delnic prebivalstvu in institucionalnim investitorjem s prvo javno ponudbo (IPO).

Člani odbora na predlog novega odloka, ki naj bi ga DZ potrdil na redni marčni seji, ki se začne 24. marca, niso imeli pripomb, potrdili so le nekaj dopolnil tehnične narave. Vlada je dokument pripravila po odmevni zgodbi glede usode škofjeloškega invalidskega podjetja CSS. Strategija sicer zajema dve invalidski podjetji v neposredni lasti države - poleg CSS je to še podjetje Bodočnost Maribor.

Odbor se je seznanil tudi s predlogom novega zakona o fiskalnem pravilu, s katerim se na novo določa način izvajanja srednjeročne uravnoteženosti proračunov države. Potem ko ga je Boštjančič predstavil in je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun povedal, da se ne strinja z dopolnilom SDS, naj administrativno-tehnične naloge za fiskalni svet opravljajo službe računskega sodišča, je predsedujoča Andreja Kert (Svoboda) sejo prekinila in napovedala nadaljevanje obravnave te točke v petek. Pojasnila je le, da sejo prekinja zaradi pomembnosti problematike.

Fiskalno pravilo je pobuda evropskih voditeljev iz leta 2011, s katerim so želeli omejiti zadolževanje držav in poglabljanje takratne dolžniške krize v evrskem območju. Določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, kar je Slovenija leta 2013 zapisala v ustavo, leta 2015 pa je DZ sprejel tudi izvedbeni zakon.

Zdaj je vlada pripravila predlog novega zakona o fiskalnem pravilu. Z njim se bo po lanski prenovi fiskalnih pravil na ravni EU poenotilo pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni, je povedal Boštjančič.

Kot je pojasnil, so prenovljena fiskalna pravila EU osredotočena na pripravo srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje štirih let. V tem smislu se bo določila rast očiščenih izdatkov države za omenjeno obdobje, ki ji bo morala slediti fiskalna politika, ta pot pa se v obdobju iste vlade praviloma ne bo spreminjala. "Ključna je torej fiskalna pot in ne letno izračunani saldi bodisi posamezne blagajne bodisi celotnega sektorja država," je dejal Boštjančič.

Vloga fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, se z novim zakonom ohranja. Ocenjeval bo tako srednjeročni fiskalno-strukturni načrt kot letno poročilo o njegovem izvajanju, je povedal minister. Dodal je, da se omejitve števila zaposlenih pri fiskalnem svetu ne bo več.

Odbor se je strinjal še z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da letos uveljavljena novela zakona o dohodnini ni v neskladju z ustavo. Zahtevo za presojo ustavnosti je vložila poslanska skupina NSi, ki nasprotuje predvsem zaostritvi pogojev za t. i. normirance ter olajšavi za nove rezidente. Ustavno sodišče je že sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, ni pa začasno zadržalo izvajanja zakona.