STA novice / Ministrstvo ne bo zamikalo uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo
četrtek, 13.3.2025
Ljubljana, 13. marca (STA) - Na ministrstvu za solidarno prihodnost ne bodo ugodili pobudi delodajalcev, da bi uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo zamaknili. Priprave na vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe potekajo v skladu z načrti in ne vključujejo zamika katerega koli mejnika, so poudarili za STA.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je na sredini konferenci o vplivu dolgotrajne oskrbe na posameznike in delodajalce v organizaciji podjetja Tax-Fin-Lex povedal, da predlagajo, da bi začetek pobiranja prispevka, načrtovanega za 1. julij, zamaknili. Ni namreč pričakovati, da bodo vse načrtovane storitve res zaživele s 1. januarjem 2026, je dejal.
Delodajalcem se po njegovem pojasnilu zdi, da je višina sredstev, ki jih je treba zbrati za dolgotrajno oskrbo, predstavljena netransparentno. Prav tako vidijo kot netransparentnega način zbiranja in porazdelitve teh sredstev. "Vladna stran je samo povedala, da bi rada s prispevkom zbrala približno 700 milijonov evrov, ni pa povedala, kam gredo sredstva, ki se za dolgotrajno oskrbo zbirajo po starem modelu," je bil kritičen.
Še pred uvedbo prispevka si želijo, da bi jim ministrstvo bolj natančno pojasnilo, kako bodo sredstva porabljena in kdaj. Po njihovem mnenju se za dolgotrajno oskrbo zbira preveč sredstev glede na to, kaj smo kot družba sposobni ponuditi ljudem, ki potrebujejo te storitve.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Demografske spremembe narekujejo čim bolj odločno delovanje pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, so opozorili na ministrstvu. "To je naloga, ki bi jo morala država opraviti že pred desetletji," so izpostavili.
Zakon o dolgotrajni oskrbi se je začel postopno izvajati v začetku lanskega leta, kot prva pa je bila na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana. Od 1. julija se ji bodo pridružile pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa je predvideno še izvajanje pravic do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.
Zadnje novice
-
Ministrstvo predlaga peto spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike
28.8.2026 -
Svet romske skupnosti poziva vlado k novemu pristopu reševanja romskih vprašanj
28.8.2026 -
Nevladniki opozarjajo na škodljive posledice sprejetja novele zakona o tujcih
28.8.2026 -
Ministrstvo z osnutkom zakona o skladu za redke bolezni otrok
28.8.2026 -
Ostrc: Denar in zmogljivosti tja, kjer jih pacienti potrebujejo
28.8.2026 -
Za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe tudi 375 evrov dodatka za izvajalce oskrbe na domu
27.8.2026 -
Novela zakona o RTVS že tretji predpis v kratkem času, ki Varuhu zmanjšuje pomen brez predhodnega posvetovanja
27.8.2026 -
Predlog novele zakona o RTVS posega v vodenja zavoda (seznam)
27.8.2026 -
Predsednica uprave RTVS Gorščak: Novela zakona o RTVS posega v neodvisnost zavoda
27.8.2026 -
Ukrepi glede beračenja morajo po navedbah Varuha temeljiti na človekovih pravicah
27.8.2026 -
Slovenija bo za posebno predstavnico EU za človekove pravice predlagala Verico Trstenjak
27.8.2026 -
Po oceni vlade kavcijski sistem za embalažo pijač še pet let ne bo potreben
27.8.2026