STA novice / KPK v postopku imenovanja Jušića zaznala korupcijska tveganja (dopolnjeno)

Po mnenju protikorupcijske komisija vse to posledično lahko vodi v izgubo zaupanja javnosti v državne institucije in pravno državo, zato so vladi in uradniškemu svetu podali priporočili za izboljšanje transparentnosti postopkov pri preverjanju pogojev za zasedbo delovnih mest v državni upravi.

Komisija tako vladi priporoča, naj ustrezno spremeni svoj poslovnik, da bodo njihova gradiva oziroma predlogi sklepov o imenovanjih in odpoklicih vsebovali podrobnejše in jasnejše obrazložitve glede izpolnjevanja pogojev ter ocene primernosti kandidatov ali razlogov za razrešitev. Kot so spomnili, so podoben predlog vladi podali že konec leta 2022.

V drugem priporočilu uradniškemu svetu predlagajo, naj zagotovi, da posebne natečajne komisije v postopkih izbire kandidatov za položaje v organih državne uprave opravijo presojo dejanskega izpolnjevanja pogojev in svojo odločitev ustrezno obrazložijo.

Kot je v izjavi za medije izpostavil predsednik KPK Robert Šumi, so najprej počakali na sodbo upravnega sodišča, ko so jo preučili, pa so lahko zavzeli celovito stališče.

Priporočila pa so vezana na transparentnost, ki je "predpogoj za to, da se v javnosti ne ustvarja dvoma, da je v tej zadevi šlo karkoli narobe". Izdali so jih z namenom, da se preprečijo korupcijska tveganja. "Kajti v tej zadevi smo jih identificirali ravno zaradi razloga, ker je bil postopek netransparenten oz. ne dovolj transparenten in ne dovolj dobro obrazložen," je dejal. Iz tega se lahko razvije tudi neenakopravna obravnava kandidatov, je dodal.

Komisija je sicer z izdanimi priporočili postopek zaključila, ob tem pa ponovno poudarjajo, da je upoštevanje njihovih priporočil ključno za učinkovito upravljanje s korupcijskimi tveganji in preprečevanje kršitev.

KPK je postopek na lastno pobudo začela septembra 2023, in sicer na podlagi poročanja medijev o pomislekih, ali Jušić izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja policije. V predhodnem preizkusu je pridobila dokumentacijo ministrstva za notranje zadeve in uradniškega sveta ter se za celovit zaključek zadeve oprla tudi na novembra lani izdano sodbo upravnega sodišča o tej zadevi.

Ob tem pojasnjujejo, da niso pristojni za presojo zakonitosti sprejetih sklepov in odločb, saj je to v izključni pristojnosti sodišč, kljub temu pa so postopki predlaganja in imenovanja kandidatov za zasedbo najvišjih delovnih mest področje, na katerem z namenom krepitve delovanja pravne države KPK deluje kot varuh javnega interesa.

"Izidi teh postopkov namreč neposredno vplivajo na delovanje ključnih državnih institucij, zato morajo biti transparentni in legitimni. V nasprotnem primeru lahko oblast izgubi zaupanje javnosti, kar je predpogoj za dobro delovanje države, hkrati pa morebitno neustrezni postopki izbire neprimernih oseb zmanjšajo učinkovitost institucij in povečujejo tveganje za delovanje v nasprotju z integriteto," navajajo na KPK.

Protikorupcijska komisija je sicer že pred časom zaključila z obravnavo omenjene zadeve, v kateri ni potrdila nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki bi pomenili kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopek je zato v tem delu ustavila in o ugotovitvah javnost obvestila že oktobra 2023.

Podpredsednik vlade Matej Arčon pa je v izjavi za medije po seji vlade dejal, da vsebine priporočil ne pozna, zato jih bodo na vladi najprej preučili in se nato ustrezno odzvali. "Treba bo preveriti njihova priporočila in če so seveda smiselna, jih tudi upoštevati," je dodal.