STA novice / DZ z novelo zakona o ustavnem sodišču določil postopke glede nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov

Predlog novele sledi primeru ustavnega sodnika Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

Na podlagi tega primera je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič vložila novelo zakona o ustavnem sodišču. Kot je poudarila na današnji seji, takšen predlog doslej ni bil potreben, saj v 30 letih nobenemu ustavnemu sodniku ni prišlo na misel, da bi ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika opravljal katerokoli dodatno dejavnost preko pravno organizacijske oblike samostojni podjetnik, ki je namenjena pridobitni dejavnosti.

Sprejeta novela tako sedaj določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa vsakokratni zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije. S tem je področje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika poenoteno s področjem nezdružljivosti ostalih funkcionarjev, je pojasnila Klakočar Zupančič.

Poleg tega novela zakona določa, da mora ustavni sodnik o sprejemu članstva ali dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg svoje funkcije, obvestiti predsednika ustavnega sodišča, ta pa potem odloči, ali sta dejavnost oziroma članstvo združljiva s funkcijo ustavnega sodnika. Zoper sklep predsednika ustavnega sodišča ima ustavni sodnik tudi pravico do pritožbe, o kateri odloča plenum ustavnih sodnikov.

Predlog so podprli v koaliciji, kjer menijo, da je treba v zakonu urediti pravno praznino. V opoziciji pa so bili do predloga, ki ga imenujejo "lex Jaklič", zelo kritični.

V SDS so ob tem predlagali dopolnilo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi, ki pa ga je poslanska večina danes zavrnila.