STA novice / DZ potrdil prenovo zakona o fiskalnem pravilu

Zakon se po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec v veliki meri naslanja na lani prenovljeno zakonodajo EU na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik, delno pa se z njim v pravni red prenaša tudi spremenjeno direktivo o proračunskih okvirih. Zakon na nov način ureja načelo iz 148. člena ustave, ki zahteva srednjeročno uravnoteženost proračunov države brez zadolževanja.

"Ključna je opredelitev najnižjega dovoljenega strukturnega salda sektorja država, ki vstopa v formulo. Ker tega evropska komisija ne določa več, na kar je opozarjal tudi fiskalni svet, je bila nujna prenova domačega zakona," je povzela Jazbec.

Zakon po njenih besedah v večji meri predvideva poenotenje nacionalne zakonodaje in fiskalnih pravil EU. S tem se olajša vodenje fiskalne politike in odpravlja nedoslednosti, ki se pojavljajo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil.

Osrednji element zakona in prenovljenih fiskalnih pravil EU je srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki se pripravi za obdobje štirih let. V njegovem okviru se določi rast neto oz. očiščenih izdatkov sektorja država, ki je fiksna za obdobje načrta.

Predvidena fiskalna pot mora zagotavljati, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP, hkrati pa se zagotovi srednjeročno vzdržnost dolga. Za zagotovitev je treba dolg zniževati proti oz. ohraniti pod 60 odstotkov BDP, kar potrdi analiza vzdržnosti dolga.

Najvišja dovoljena rast očiščenih izdatkov mora upoštevati 10-letno gibanje primanjkljaja in dolga tudi po končanem obdobju načrta ter vključuje predvideno povišanje stroškov staranja, to je izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, je naštela.

Slovenija je prvi srednjeročno fiskalno-strukturni načrt pripravila lansko jesen. V njem se je zavezala k omejitvi rasti očiščenih izdatkov od letos do leta 2028. "Omejitev rasti bo omogočala zniževanje proračunskega primanjkljaja in vzdržno zniževanje javnega dolga v deležu BDP," je dejala. Januarja je bila ta rast očiščenih izdatkov iz načrta potrjena na ravni sveta EU.

Zakon predvideva, da se vsako leto aprila pripravi letno poročilo o napredku. "Prvo poročilo že pripravljamo," je povedala Jazbec. Zakon določa tudi postopek v primeru odstopanj od fiskalnega pravila in okoliščine, ki zahtevajo pripravo revidiranega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ter okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti.

Fiskalni svet bo še naprej ocenjeval skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili letnega poročila, torej na podlagi novega dokumenta, srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, letnega poročila o napredku in projekciji prihodkov in izdatkov, pripravljenih na podlagi predlogov državnih proračunov.

Hkrati bo na nekaj let ocenjeval tudi sam sistem fiskalnega načrtovanja in ugotavljal morebitne pristranskosti v napovedih fiskalnih in makroekonomskih agregatov. Sodeloval bo v postopku sprožitve nacionalne odstopne klavzule, še vedno pa bo imel možnost pripraviti druge ocene po lastni presoji.

V primerjavi z veljavno ureditvijo se odpravlja določba, ki je omejevala število zaposlenih pri fiskalnem svetu. Za člana fiskalnega sveta pa določa, da bosta svojo funkcijo opravljala ne več za največ 50, ampak za najmanj 20 odstotkov polnega delovnega čas. S tem se bo po njenih navedbah fiskalni svet dodatno opolnomočilo.