STA novice / Kaj je zavrnitveni kvorum? (pojmovnik)

Z ustavnimi spremembami leta 2013 je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Od tedaj velja zavrnitveni kvorum, ki pa ga pobudniki referenduma niso vedno dosegli.

Zavrnitveni kvorum je odvisen od števila volilnih upravičencev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu. Končni podatek o tem iz evidence volilne pravice ugotovi pristojno ministrstvo osmi dan po dnevu glasovanja na referendumu in ga v 48 urah posreduje Državni volilni komisiji.

Število volivcev, ki je moralo za uspeh referenduma glasovati proti, se je v zadnjih letih gibalo okoli 340.000.

Od skupaj 23 zakonodajnih referendumov je bilo doslej po takšnem sistemu izpeljanih osem. Nasprotnikom zakonskih rešitev je zadostno število volivcev na volišča uspelo pripeljati v dveh primerih: volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa še novelo zakona o vodah. Udeležba na tem referendumu je bila ena najvišjih v zgodovini, glasovanja se je udeležilo 46,5 odstotka volilnih upravičencev.

Prvi referendum, za uspešnost katerega bi bilo treba doseči kvorum, pa pobudnikom ni uspel. To je bilo leta 2014, ko so volivci odločali o noveli zakon o arhivih, na volišča pa jih je prišlo le slabih 12 odstotkov. Prav tako na referendumih ni bil zavrnjen zakon o drugem tiru, o katerem so volivci odločali dvakrat, leta 2017 in leta 2018. Volilna udeležba je bila obakrat med nižjimi.

Nasprotno pa je bila volilna udeležba med višjimi na glasovanju o referendumskem trojčku leta 2022, a so volivci vse tri zakone, o katerih so se izrekali, in sicer zakon o vladi, o Radioteleviziji Slovenija in o dolgotrajni oskrbi, večinsko podprli.