STA novice / Bruselj s predlogom za prostovoljno preusmeritev kohezijskih sredstev v varnost in obrambo (dopolnjeno)

Bruselj predlaga spremembo uredbe o evropskem skladu za regionalni razvoj in uredbe o kohezijskem skladu, kar bo po besedah pristojnega podpredsednika Evropske komisije Raffaeleja Fitta državam članicam in regijam omogočilo preusmeritev kohezijskih sredstev v nova prednostna področja, ki so se pojavila v zadnjih letih.

Eno od teh področij je varnost in obramba. Države članice bodo lahko kohezijska sredstva v večji meri namenile za posodobitev infrastrukture, da bi izboljšale vojaško mobilnost, pa tudi za podporo proizvodnih zmogljivosti malih in velikih podjetij v obrambnem sektorju, so sporočili z Evropske komisije.

Viri pri komisiji so poudarili, da s kohezijskimi sredstvi še naprej ne bo mogoče kupovati orožja. Bodo pa lahko sredstva prejela tudi podjetja, ki ga proizvajajo, kot velja že sedaj, so pojasnili.

Med skupno petimi prednostnimi področji, ki jih je določil Bruselj, so še gospodarska konkurenčnost, stanovanjska politika, energetski prehod in odpornost voda.

Projekti na teh področjih bodo upravičeni do višjih predplačil v letu 2026, in sicer v višini do 30 odstotkov, in do višjega sofinanciranja EU. To bo lahko znašalo tudi do 100 odstotkov, kar pomeni, da članicam teh naložb ne bo treba sofinancirati iz nacionalnega proračuna.

Poleg tega bodo članice oziroma regije, ki bodo najmanj 15 odstotkov sredstev, predvidenih v obstoječih programih kohezijske politike, preusmerile v pet prednostnih področij, upravičene še do enkratnega predplačila v višini do 4,5 odstotka na celoten program. Za programe regij ob vzhodni meji EU bo dodatno predplačilo znašalo do 9,5 odstotka vrednosti.

Obstoječa pravila sicer za programe kohezijske politike v okviru finančne perspektive 2021-2027 omogočajo predplačilo v višini 0,5 odstotka vrednosti.

Za dokončanje programov, v katerih bo najmanj 15 odstotkov preusmerjenih v nove prioritete, bo na voljo tudi dodatno leto. Namesto do leta 2029 jih bo treba dokončati do leta 2030.

"Čas je ključnega pomena," je ob predstavitvi predloga še povedal Fitto.

Pojasnil je, da bodo morale države članice in regije, ki bodo želele izkoristiti to priložnost, svoje programe kohezijske politike dopolniti dva meseca po uveljavitvi spremenjene zakonodaje, o kateri se bosta morala najprej dogovoriti Evropski parlament in Svet EU.

Posodobljene programe bo morala nato potrditi še Evropska komisija, celoten postopek pa bi lahko bil končan do konca letošnjega leta. Implementacija posodobljenih programov bi bila tako možna s prihodnjim letom, je povedal podpredsednik komisije.

"Danes vzpostavljamo pogoje za pospešitev črpanja. Poraba kohezijskih sredstev je namreč v prvem delu vedno bila nizka, v drugem pa se pospeši," je poudaril.