STA novice / V javni obravnavi ureditvi preprečevanja pranja denarja in trga finančnih instrumentov

Kot so sporočili z ministrstva za finance, predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma prinaša novosti na področju dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih. Za dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov bo treba izkazati upravičen interes.

Sodišče EU je namreč določilo, da širša javnost brez upravičenega interesa ne more več dostopati do informacij o dejanskih lastnikih. To je določeno tudi v evropski direktivi, ki določa mehanizme držav članic EU za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Predlog ureja pravno podlago za povezovanje registra dejanskih lastnikov z informacijskimi sistemi za odločanje o koriščenju sredstev državnega proračuna in proračuna EU in sistem e-MA2, katerega upravljavec je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Spreminja se status častnih konzularnih funkcionarjev. Ti niso več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe. Analiza je namreč pokazala, da je Slovenija edina država članica EU, ki častne konzularne funkcionarje uvršča med politično izpostavljene osebe, kar lahko v praksi predstavlja nesorazmerne omejitve, so pojasnili.

S predlogom novele zakona o trgu finančnih instrumentov se v pravni red prenaša direktive EU s področja trga kapitala, podrobneje pa ureja tudi izvajanje nekaterih evropskih uredb. Kot so zapisali na ministrstvu, bo novela prispevala h krepitvi digitalne varnosti in izboljšanju preglednosti ter učinkovitosti finančnih trgov.

Prinaša tudi nadgradnjo obstoječih pravil in nove zahteve za krepitev digitalne operativne odpornosti finančnih institucij, s čimer bo po navedbah ministrstva prispevala k večji stabilnosti gospodarstva. Zaradi naraščajočih digitalnih tveganj predlog novele zakona predvideva strožje zahteve za prepoznavanje in obvladovanje tveganj.

Izboljšuje se preglednost in učinkovitost finančnih trgov, saj se med drugim ukinja zahteve glede poročanja o najboljšem izvrševanju naročil, ki so se izkazale za neučinkovite. Krepi se mehanizme za omejevanje tržne nestanovitnost in določa, v kakšni obliki morajo zavezanci predložiti podatke Agenciji za trg vrednostnih papirjev.