STA novice / V veljavi prenovljena fiskalna pravila

Fiskalno pravilo je pobuda evropskih voditeljev iz leta 2011, s katerim so želeli omejiti zadolževanje držav in poglabljanje takratne dolžniške krize v evrskem območju. Določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, kar je Slovenija leta 2013 zapisala v ustavo, leta 2015 pa je DZ sprejel tudi izvedbeni zakon.

V skladu z doslej veljavnim zakonom se je srednjeročno uravnoteženost proračunov države zagotavljalo tako, da se je ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov izračunalo načrtovani obseg izdatkov po v zakonu zapisani formuli. Novi zakon pa določa, da so prihodki in izdatki srednjeročno uravnoteženi, če dolg države ostaja na preudarni ravni pod 60 odstotki BDP, javnofinančni primanjkljaj pa pod tremi odstotki BDP. Pri tem se bo upoštevalo očiščene izdatke, torej izdatke države brez obresti, evropskih sredstev in enkratnih ukrepov.

Pripravo novega zakona je narekovala prenova fiskalnih pravil na ravni EU iz aprila lani. Ta določajo, da mora fiskalna politika slediti začrtani srednjeročni poti in omejitvi rasti očiščenih izdatkov sektorja država, ne pa večletnim ciljem, na katere lahko vplivajo revizije podatkov in spremembe makroekonomskih napovedi različnih institucij, kot tudi izjemne okoliščine in enkratni izdatki.

Kako namerava država dosegati srednjeročno uravnoteženost, mora vsaka država članica zapisati v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, ki ga pripravi za obdobje štirih let. Prvi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt je Slovenija pripravila iz v Bruselj poslala lani, in sicer za obdobje 2025-2028.

Zakon predvideva, da se vsako leto aprila pripravi letno poročilo o napredku. Določa tudi postopek v primeru odstopanj od fiskalnega pravila in okoliščine, ki zahtevajo pripravo revidiranega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, prav tako pa tudi okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti.

Vloga fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, se z novim zakonom ohranja. Ocenjeval bo tako srednjeročni fiskalno-strukturni načrt kot letno poročilo o njegovem izvajanju. Se pa v primerjavi z dosedanjo ureditvijo odpravlja določba, ki je omejevala število zaposlenih pri fiskalnem svetu.