STA novice / Del insolvenčnega zakona neskladen z ustavo

Ustavno sodišče je presodilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju s 25. členom členom ustave. Ta določa pravico do pravnega sredstva.

Omenjena odstavka določata, da lahko domnevo insolventnosti v primeru, ko predlog za stečaj poda dolžnik sam, s pritožbo na sklep o začetku stečaja izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečaja vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Pri družbah z omejeno odgovornostjo pa družbeniki ne odgovarjajo za njene obveznosti.

DZ mora po odločbi ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v uradnem listu.

Do odprave protiustavnosti lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečaja nad družbo z omejeno odgovornostjo, ko predlog vloži dolžnik sam zaradi insolventnosti, vloži tudi družbenik tega dolžnika, sodišče pa mora sklep o začetku stečaja vročiti družbenikom dolžnika, je določilo ustavno sodišče.

Med drugim je presojalo, ali je poseg v pravico do pravnega varstva primeren za dosego zasledovanih ciljev. Zakonodajalec med temi navaja zagotovitev hitrosti stečajnega postopka in s tem skrajšanje obdobje negotovosti za delavce kot posebej varovane kategorije stečajnih upnikov.

Ustavno sodišče je presodilo, da izključitev pritožbe ne pripomore posebej k hitrosti stečajnega postopka, med drugim ker morebitna pritožba družbenika izvršitve sklepa o začetku stečaja ne bi zadržala, poleg tega je pritožbeni postopek na drugi stopnji v postopkih zaradi insolventnosti zelo hiter - sodišče mora namreč o pritožbi odločiti v 15 dneh.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.