STA novice / Ustavna komisija DZ sprejela sklep o ustanovitvi strokovne skupine za spremembo ureditve objave predpisov

Ustavna komisija DZ je imela danes na mizi vladni predlog za začetek postopka spremembe 154. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona. Omenjeni člen ustave določa obveznost objave državnih predpisov v državnem uradnem listu in predpisov lokalnih skupnosti v uradnem glasilu, predlagana sprememba ustave pa prinaša centralizirano objavljanje predpisov, tudi obveznost objave predpisov lokalnih skupnosti v državnem uradnem listu, je v imenu predlagatelja navedel generalni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič.

Predlagana sprememba bi po oceni vlade med drugim pripomogla k večji preglednosti pravnih aktov in povečala pravno varnost v Sloveniji.

V Uradnem listu danes objavlja predpise le slaba polovica občin v Sloveniji, številne med njimi le občasno ali jih niti ne objavijo v celoti, je opozoril Trbič. Občinski predpisi so tako razdrobljeni po številnih publikacijah, številni tudi niso dostopni prek digitalnih orodij, ob čemer je Trbič kot najbolj kritično izpostavil področje predpisov, ki vsebujejo prostorske podatke.

Predlagana sprememba po Trbičevih besedah za občine pomeni tudi zmanjšanje finančnih bremen, saj vzporedno z ustavno spremembo predlagajo tudi sprejetje novega sistemskega zakona o Uradnem listu in objavljanju uradnih publikacij Republike Slovenije.

"Skladno s tem zakonskim predlogom bo objavljanje v Uradnem listu postalo brezplačno tako za državne kot za občinske organe," je navedel.

V razpravi so se mnenja kresala predvsem okrog vprašanja, ali bi predlagana sprememba pomenila poseg v avtonomijo občin. V poslanski skupini SDS menijo, da predlog ni ustrezen, zato ga ne bodo podprli, je poudaril poslanec SDS Andrej Poglajen.

Pri tem se je med drugim navezal na mnenje Skupnosti občin Slovenije, v kateri menijo, da bi centralizirana ureditev objave lokalnih predpisov lahko predstavljala poseg v funkcionalno avtonomijo občin, ter mnenje Združenja občin Slovenije, v katerem predlagajo, da bi v ustavo zapisali tudi, da je objava brezplačna.

Poslanka Svobode Janja Sluga predlagano spremembo podpira in je ne razume kot poseg v avtonomijo občin, saj občinam nihče ne prepoveduje, da objavljajo tam, kjer želijo. Tako občine po njenih pojasnilih ne bodo zavezane le k objavam v Uradnem listu, temveč se bodo lahko posluževale tudi drugih načinov objav, "tudi vseh, ki so jih uporabljale doslej".

Občinski predpisi so razpršeni, je dodala. "Na spletnih straneh jih najdemo do določenega datuma, starejših pa ne in včasih je nemogoče priti do njih. To pa je z vidika pravne varnosti, preglednosti, transparentnosti poslovanja izrazito problematično," je poudarila.

Aleš Lipičnik (Svoboda) meni, da pri tehtanju med pravico posameznika do obveščenosti in pravico občin do avtonomije, prva "absolutno prevlada". Predlagal je, da temu cilju sledijo tudi v ustavni komisiji. Edini razlog, da bi nekdo temu oporekal, vidi v načrtnem zmanjševanju transparentnosti in skrivanju stvari pred širšo javnostjo in posamezniki, kar pa po njegovi oceni ni dobro.

Danijel Krivec (SDS) je spomnil, da nekatere občine pri objavi predpisov in aktov sodelujejo z različnimi agencijami, zato bi po njegovi oceni s predlagano spremembo posegli tudi v pravice omenjenih gospodarskih subjektov oziroma njihovo ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude.

Po mnenju Janeza Janše (SDS) pa se s predlagano spremembo, tudi če bo zapisana v ustavo, ne bo nič spremenilo. "Še vedno bo večina ljudi informacije, ki se nanašajo na lokalno okolje, iskala na spletni strani vsake občine, ker je to tudi najbolj logično in ker je tudi količina informacij omejena na tisto občino," je poudaril.