STA novice / V EU dogovor o zakonodaji za krepitev odpornosti tal

Predlog direktive je Evropska komisija sprejela v okviru svežnja zakonodajnih predlogov za trajnostno rabo glavnih naravnih virov julija 2023.

Glavni, sicer pravno nezavezujoč, cilj predlagane direktive je torej zagotoviti zdravje vseh tal v EU do leta 2050 v skladu s ciljem za ničelno onesnaževanje. Komisija je vanj vključila usklajeno opredelitev zdravja tal, vzpostavlja celovit in skladen okvir za spremljanje ter določa pravila o trajnostnem upravljanju tal in sanaciji kontaminiranih območij.

Skoraj dve leti pozneje sta se tako osrednja zakonodajalca v EU dogovorila o vsebini nove zakonodaje, so sporočili iz Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki mu trenutno predseduje Poljska.

Zakonodaja bo vzpostavila prvi poenoten okvir za spremljanje in ocenjevanje zdravja tal. Članice bodo morale fizikalno, kemijsko in biološko stanje tal na celotnem svojem ozemlju spremljati na podlagi enotnih strokovnih izhodišč in parametrov.

Zakonodaja prinaša tudi razrede zdravja tal, ki bodo temeljili tako na nezavezujočih dolgoročnih ciljnih vrednostih kot na operativnih sprožilnih vrednostih, na podlagi katerih bodo članice kratkoročno ukrepale za izpolnjevanje obveznosti po zakonodaji.

Poenotena bo tudi metodologija o mestih, kjer poteka vzorčenje. Bodo pa lahko članice gradile na že obstoječih nacionalnih kampanjah za zagotavljanje zdravja tal in metodologijah, ki so skupni evropski enakovredne.

Članice bodo morale v desetih letih od začetka veljavnosti direktive oblikovati javen seznam potencialno onesnaženih lokacij in ustrezno ukrepati za odpravo tveganj za zdravje ljudi in okolje. Že v 18 mesecih od začetka veljavnosti pa bodo morale sestaviti indikativni seznam snovi, ki lahko predstavljajo pomembno tveganje za zdravje tal in ljudi ter okolje. Na tem seznamu bodo tudi kemikalije PFAS, ki se jih je zaradi obstojnosti prijelo tudi ime večne kemikalije, ter pesticidi.

Nova zakonodaja naj ne bi prinesla nobenih novih obveznosti za kmete in lastnike zemljišč ter gozdov. Članice naj bi direktiva tako dejansko obvezala, da vsem, ki upravljajo z zemljo, na različne načine pomaga krepiti zdravje in odpornost tal.

Obenem bo direktiva prinesla tudi osnovna načela za blaženje posledic izrabe zemljišč za gradnjo, rudarstvo, energetsko rabo in kmetijstvo, ki jih bo treba upoštevati že pri prostorskem načrtovanju.

Oba zakonodajalca morata zdaj dogovoru še uradno prižgati zeleno luč. Direktiva bo začela veljati 20 dni po objavi v uradnem listu EU, članice pa bodo imele tri leta časa za njen prenos v nacionalno zakonodajo.

V Bruslju sicer opozarjajo, da je problematika zdravja tal akutna. Od 60 do 70 odstotkov tal v EU namreč zaradi podnebnih sprememb in različnih primerov onesnaževanja in prekomerne rabe ni v dobrem stanju, razmere pa se celo poslabšujejo. Stroške, povezane z izgubo bistvenih storitev, ki jih zagotavljajo tla, v Bruslju ocenjujejo na več kot 50 milijard evrov na leto.

Od tal je odvisnih 95 odstotkov vse hrane, ki jo uživamo, v tleh se skriva tudi 25 odstotkov vse biotske raznovrstnosti na Zemlji, tla so tudi shranjevalec ogljika.