STA novice / Del zakona o urejanju prostora v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v odločbi z 20. marca, ki jo je javno objavilo danes, odločilo, da so prvi, drugi in tretji odstavek 61. člena zakona o urejanju prostora v neskladju z ustavo.

Ti med drugim določajo, da je zoper prostorske izvedbene akte - npr. državni prostorski načrt, občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt - mogoč upravni spor pred upravnim sodiščem ter da upravno sodišče v sporu odloča o zakonitosti teh aktov.

Ustavno sodišče je pritrdilo upravnemu, da je za presojo zakonitosti pristojno le ustavno sodišče. Enako je v odgovoru menila tudi vlada, ki je napovedala, da bo ob prvih spremembah in dopolnitvah tega zakona obravnavala ustrezno spremembo ureditve.

DZ mora po odločitvi ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi odločbe v uradnem listu.

Je pa ustavno sodišče pri tem določilo, da je do odprave neskladja še vedno mogoč upravni spor pred upravnim sodiščem, tudi za pobudnike ustavne presoje zakonskih določil.

Upoštevati je moralo namreč tudi, da je po noveliranem zakonu odločanje o morebitni obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja narave del postopka priprave prostorskega izvedbenega akta, kar opredeljuje tudi pravo EU.

V primeru razveljavitve omenjenih delov zakona bi bilo za presojo zakonitosti vseh vidikov prostorskih izvedbenih aktov - tudi presoje vplivov na okolje - izključno pristojno ustavno sodišče. To pa po njegovem mnenju odpira vprašanje, ali je to še skladno z zahtevami prava EU na področju varstva okolja in ohranjanja narave.

"Zaradi ugotovljenega trka med ustavno določeno pristojnostjo za presojo prostorskih izvedbenih aktov kot splošnih pravnih aktov ter zahtevami ustave, prava EU in Aarhuške konvencije z načinom izvršitve ni moglo samo začasno določiti ustavnoskladne zakonske ureditve," pojasnjuje odločitev, da se neskladna določila še naprej uporabljajo.

Ocenjuje, da je to blažja posledica, kot če bi bili omenjeni odstavku razveljavljeni, saj da ne bi bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo pravic, kot jih opredeljuje okoljsko pravo EU.