STA novice / V javni obravnavi predlog novele zakona o socialnem varstvu (dopolnjeno)

Po navedbah ministrstva trenutni zakon o socialnem varstvu ne ureja področja stanovanjskih skupin na način, da bi uporabnikom in uporabnicam nudil zadostno podporo za samostojno življenje v skupnosti ter ne prepoznava dovolj dobro vseh oblik bivanja in podpore, ki se že izvajajo na terenu.

"To še posebej velja za stanovanjske skupine, v katerih danes živi približno tisoč oseb z različnimi ovirami, v prihodnjih desetih letih pa naj bi se v take oblike skupnostnega bivanja iz institucij preselilo še dodatnih 3500 ljudi," je ministrstvo navedlo v današnjem sporočilu za javnost.

Na ministrstvu opozarjajo, da so trenutno stanovanjske skupine še vedno pravno obravnavane kot institucionalno varstvo, zato zanje veljajo pravila in standardi, ki so namenjeni večjim ustanovam. To pa povzroča številne težave. Ob tem so spomnili na nedavni primer stanovanjske skupine Doma na Krasu, kjer so zaradi veljavne zakonodaje naleteli na težave pri uporabi hiše za izvajanje podpore.

Predlog novele zato opredeljuje novo storitev podpora v skupnosti, ki bo nova podlaga za izvajanje storitev v stanovanjskih skupinah. Ta bo omogočila, da se bivanje in podpora jasno ločita, oseba bo podpisala eno pogodbo za bivanje, drugo pa za prejemanje storitev oziroma podpore.

Slednja bo zajemala pomoč pri vsakdanjih opravilih, osebni skrbi, vključevanju v okolje, pa tudi podporo pri preselitvi iz institucije ter preprečevanje ponovne institucionalizacije. Tako bo omogočeno, da bodo uporabniki živeli v skupnosti, ne da bi jih obravnavali kot osebe, umaknjene iz družbe, nameščene v institucije ter da bodo različne organizacije, tako javne kot nevladne, to storitev lahko zakonito izvajale, navaja ministrstvo.

"Stanovanjske skupine niso ustanove, to so domovi. Tako kot vsak izmed nas živi doma, tudi ti ljudje potrebujejo svoj dom, običajno stanovanje ali hišo, kjer dobijo podporo, ki je prilagojena njihovim potrebam," so na ministrstvu povzeli ministrove besede.

Po njegovih navedbah gre za dolgo pričakovane rešitve, ki bodo ljudem omogočile dostojnejše in bolj polno življenje v skupnosti, s tem korakom pa tudi udejanjajo zavezo deinstitucionalizaciji področja socialnega varstva v Sloveniji.

Kot so v predlogu novele zapisali na ministrstvu, je rešitev podpore v skupnosti skladna s konvencijo o pravicah invalidov in opozorili odbora za pravice invalidov, ki velevata, da mora Slovenija vlagati v razvoj podpornih storitev v skupnosti in hkrati zmanjševati institucionalne kapacitete.

Prav tako s predlagano rešitvijo urejajo institut druge družine, na način, da ga umestijo kot eno od oblik izvajanja podpore v skupnosti. Menijo namreč, da je to bolj ustrezno kot sedaj, ko je podpora v drugi družini urejena kot institucionalno varstvo.

Podpora v drugi družini je pomembna, skupnostna storitev zagotavljanja podpore odraslim z oviranostjo in po samem načinu izvajanja ni primerljiva z institucionalnim varstvom. Kljub majhnemu številu družin, ki zagotavljajo podporo ljudem z oviranostjo, je nujno z ustrezno zakonsko opredelitvijo podpreti njihov prispevek k zagotavljanju kakovostne skupnostne podpore, so zapisali v predlogu.

Uporabnikom, ki živijo zunaj ustanov, a potrebujejo podporo, bo medtem omogočeno, da dobivajo podporo tam, kjer živijo.