STA novice / DZ končal obravnavo dopolnil k predlogu zakona o medijih

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da predlog prvič prinaša nujne finančne podpore medijem, ki se soočajo z izzivi digitalizacije in vse večjimi pritiski na neodvisno novinarstvo. Predlog tako prvič predvideva sodobne državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijsko koncentracijo, je dejala.

V prenovljenem razvidu medijev bodo po njenem pojasnilu objavljeni aktualni podatki o medijskih lastnikih. Predlog ob tem zajema spletne vplivneže in zahteva označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca.

Ker je DZ že opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitve stališč poslanskih skupin danes ni bilo, tako da so prešli na obravnavo vloženih dopolnil.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je menil, da vključevanje vplivnežev med medije ne sodi v današnji čas. Poslanska skupina, ki jo vodi, želi s svojim dopolnilom črtati del člena, po katerem bi več določb, denimo določba o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, veljale tudi za vplivneže.

Medtem bi v SDS s svojim dopolnilom črtali 16. člen, ki opredeljuje finančno podporo za digitalni prehod tiskanih medijev. Člen je napisan tako, da se sredstva prelivajo iz ministrstva za kulturo neposredno medijem, je dejal Andrej Poglajen iz SDS. "Gre za odpiranje in zapiranje pipice," je bil kritičen.

Njegov kolega iz poslanske skupine Andrej Hoivik pa je v 16. členu videl "direktno cenzuro". Ta člen namreč določa, da vlada z uredbo, predvideno v 14. členu, ki govori o osnovnih pogojih in merilih za dodelitev finančne podpore, podrobneje določi tudi posebne pogoje ter podrobnejše pogoje in merila za dodeljevanje finančne podpore iz 16. člena.

Vendar je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan poudaril, da so kriteriji za finančno podporo digitalnim medijem in za digitalni prehod jasno določeni. "Strah, da bo vlada z uredbo nekaj dodatno določala, je odveč," je pomiril. Po njegovem pojasnilu namreč uredba, omenjena v 16. členu, ne sme določati dodatnih posebnih pogojev ter dodatnih pogojev in meril za dodeljevanje finančne podpore.

Kot je zagotovil, takšne pomoči v EU niso nič nenavadnega. Obe omenjeni shemi bosta morali biti prijavljeni pri Evropski komisiji in šele ko bosta odobreni, se bo ta pomoč lahko tudi izvajala, je dopolnil.

V SDS so k členu o nadzoru vložili dopolnilo, po katerem bi nadzor nad izvajanjem zakona opravljal inšpektorat za kulturo in medije razen nad izvajanjem 53. člena, ki se nanaša na prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Sara Žibrat iz Svobode je dejala, da noben resen medij ni imel težav s tem, da v svojih vsebinah ne sme spodbujati denimo k sovraštvu in rasizmu. "Edini v državi, ki imajo problem s tem, so poslanci SDS, njihovi vplivneži in njihovi strankarski mediji," je dejala.