STA novice / Predlog medijskega zakona gre v tretjo obravnavo
petek, 25.4.2025
Ljubljana, 25. aprila (STA) - DZ je z 52 glasovi za in nobenim proti sklenil, da vlada pripravi predlog zakona o medijih za tretjo obravnavo, ki bo na naslednji seji DZ. Predloga, da bi bila tretja obravnava že na tokratni seji, namreč niso sprejeli. Predlog zakona med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pa tudi pregled nad medijskim lastništvom.
Predlog ob tem preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Za oceno koncentracij bo pristojna Agencija za varstvo konkurence. V prenovljenem razvidu medijev bodo objavljeni aktualni podatki o medijskih lastnikih. Predlog pa določa tudi označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca.
Opredeljuje finančno podporo za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije. Finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev pa ne morejo prejeti brezplačniki, občinska glasila in publikacije, namenjene posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam. Finančne podpore za digitalne medije medtem poleg občinskih glasil ne morejo prejeti digitalni mediji, namenjeni posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam, pa tudi ne spletna mesta tiskanih medijev ter radijskih in televizijskih programov.
Finančne podpore ne morejo pridobiti izdajatelji, ki so javni subjekti ali so subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov, izdajatelji, ki so politične stranke ali pa so te neposredni ali posredni lastnik ali ustanovitelj izdajatelja, pa tudi ne izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, določa predlog.
Hkrati prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Zagrožena globa za pravno osebo, ki v mediju spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine denimo na podlagi političnega ali drugega mnenja, je od 2000 do 20.000 evrov.
DZ je danes sprejel tudi nekaj koalicijskih dopolnil. Dopolnil, ki so jih vložili v SDS, v NSi in v poslanski skupini nepovezanih poslancev, pa niso podprli. V SDS so želeli z enim od dopolnil denimo doseči, da inšpektorat za kulturo in medije ne bi opravljal nadzora nad izvajanjem 53. člena, ki prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Kot so v SDS dejali na seji DZ v četrtek, je takšen nadzor naloga sodišča, ne pa inšpektorata, ki deluje v okviru ministrstva za kulturo.
Zadnje novice
-
ŠOS poziva ministrstvo k uveljavitvi zakona za urejanje položaja študentov (dopolnjeno)
30.1.2026 -
Svoboda s predlogom za omilitev pogojev za normirance (dopolnjeno)
30.1.2026 -
ŠOS poziva ministrstvo k uveljavitvi zakona za urejanje položaja študentov
30.1.2026 -
Predsednica Pirc Musar umaknila predlog Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika
30.1.2026 -
Svoboda s predlogom za omilitev pogojev za normirance
30.1.2026 -
V koaliciji še pogovori o podpori Keršmancu za ustavnega sodnika (dopolnjeno)
29.1.2026 -
Evropska komisija stavi na strožjo mejno politiko
29.1.2026 -
Brežan po imenovanju za direktorja TNP odstopil s poslanske funkcije (dopolnjeno)
29.1.2026 -
GZS: Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ne more nadomestiti nujnih sistemskih sprememb (dopolnjeno)
29.1.2026 -
Vlada z uredbo v določitev meril za delovno uspešnost še za zaposlene v agencijah in skladih
29.1.2026 -
N1: Vlada potrdila nov paket veleposlanikov
29.1.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
29.1.2026