STA novice / DZ sprejel zakon o javnih uslužbencih

Po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa gre za sistemski zakon področja, ki se vsebinsko ni spreminjalo od leta 2005. Zakon odpravlja dolgotrajne postopke zaposlovanja, nepreglednost natečajev ter težave pri pridobivanju ustreznega kadra, je zagotovil.

V ta namen zakon predvideva ustanovitev centra za kadre, ki bo deloval znotraj ministrstva za javno upravo. Center bo prevzel prvi del izbirnega postopka za zaposlitev v javni upravi, torej objavil javni natečaj, sprejel prijave in preveril izpolnjevanja pogojev, skrbel bo za preizkus osnove poznavanja državne ureditve in presojo temeljnih kompetenc.

Celoten postopek od prijave, preverjanja pogojev in rezultatov preizkusov bo digitaliziran. Informacijska rešitev pa bo zagotavljala samodejno preverjanje popolnosti vlog, zato teh ne bo treba dopolnjevati.

Razdrobljenost postopkov po ministrovih navedbah povzroča neenake pogoje za kandidate, podvajanje dela in neučinkovitost. "Predlagana rešitev bo poenotila te postopke, kar bo pomenilo večjo objektivnost, preglednost in primerljivost rezultatov," je prepričan.

Uspešni kandidati bodo napredovali v drugi del postopka, kjer bo pristojni organ še vedno sam izbral najprimernejšega kandidata. Postopki se bodo tako pohitrili, ob tem pa bodo organi ohranili avtonomijo pri izbiri kadrov.

Center za kadre bo lahko postopke izvajal tudi za lokalne skupnosti, a le če bodo to želele. Organi z lastnimi specifičnimi postopki, kot so policija, vojska in obveščevalne službe pa ostajajo izvzeti iz tega zakona, tudi zaposlitve uradnikov za določen čas in strokovno tehnična delovna mesta bodo še naprej v domeni posameznih organov.

Prehod na novi sistem bo potekal postopoma med 1. januarjem in 30. junijem 2026, je še navedel minister.

V Svobodi so zagotovili, da center ne bo še en nov birokratski organ, temveč "srce kadrovskega sistema". Z njim bodo okrepili strokovnost in neodvisnost zaposlenih ter zmanjšali možnost za politične vplive, ker v standardiziranih postopkih štejejo kompetence, in ne pripadnost. Zakon po njihovem prepričanju predstavlja vizijo za boljše javne storitve.

V SDS nasprotujejo predvsem centru za kadre, zato so dopolnili predlagali črtanje njegove ustanovitve iz zakona. Menijo namreč, da gre za centraliziranje javne uprave, ki bo omogočala politično kadrovanje in dodatno obremenjuje proračun. Nasprotovali so rešitvi, da dopolnitev prijave ne bo mogoča ter da bo iz zakona izvzeta Radiotelevizija Slovenija. Zakona zato niso podprli.

V Levici in SD so izpostavili, da vzpostavitev centra sledi pričakovanjem Evropske komisije. Pozdravili pa so predvsem uvedbo kadrovskih štipendij in ukinitev brezplačnega dela za mlade v javni upravi. Možnost izobraževanj za zaposlene pa bo prispevala k dvigu kakovosti javne uprave, so ocenili.

V NSi in v poslanski skupini nepovezanih poslancev so izpostavili, da je zakon potreben in da prinaša nekaj dobrih rešitev. Kot negativno pa so izpostavili, da bo postopek imenovanja direktorja policije še naprej potekal tako kot pri nekdanjem generalnem direktorju policije Senadu Jušiću. Zmotilo jih je tudi, da se bodo uslužbencem, ki bodo zaposleni v kabinetih, lahko plače dvignile za 10 plačnih razredov. Zakona zato niso podprli, niso pa mu nasprotovali.