STA novice / GZS poziva k nujni razbremenitvi stroškov dela

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letošnjem poročilu o obdavčitvi plač ugotavlja, da se je davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega zaposlenega v Sloveniji lani zvišal za 1,44 odstotne točke, kar je drugo najvišje zvišanje med 38 državami članicami. Davčni primež za to vrsto gospodinjstva je tako znašal 44,6 odstotka, višjega je imelo le pet držav članic OECD.

Da sodi Slovenija po mednarodni primerjavi podatkov o davčnem primežu pri plačah zaposlenih v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela, je GZS javno opozorila že na februarski novinarski konferenci, so danes spomnili v zbornici. Vlado je opozorila na nevzdržne dodatne obremenitve podjetij v Sloveniji in nujno razbremenitev plač zaposlenih, so zapisali.

Dodali so, da bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023-2026 zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov prikrajšani za 3600 evrov neto. Za zaposlene z dvakratnikom povprečne plače so ta izpad prihodkov izračunali v višini 5200 evrov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je opozorila, da obremenitve tako plač zaposlenih kot podjetij skupaj z nevzdržnimi cenami električne energije povečujejo stroške poslovanja podjetij ter rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije. "Takšno poslovno okolje in obremenitve z vedno večjimi javnimi stroški vodijo le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh," je zapisala v sporočilu za javnost.

Lani je Slovenija na lestvici OECD napredovala za eno mesto, v primeru predvidenih novih dodatnih obremenitev plač s prispevkom za dolgotrajno oskrbo pa se bo davčni primež zvišal na 46,6 odstotka. To je skoraj primerljivo prvim petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD, so še opozorili na GZS.

Med predlogi na področju dohodnine, ki so jih na GZS predstavili že februarja, so avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z rastjo povprečne bruto plače, ukinitev petega dohodninskega razreda in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost. Na področju socialnih prispevkov pa predlagajo zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni ter uvedbo kapice na socialne prispevke. Zavzemajo se tudi okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru ter vzpostavitev tretjega stebra.