STA novice / Vlada potrdila predlog pokojninske reforme (daljše)

Po predlogu reforme, ki je usklajen s socialnimi partnerji, bi se omenjeno obdobje od leta 2028 postopno podaljševalo za tri mesece, od leta 2035 pa bi vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin, pri katerem zdaj upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pa bi bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač.

Tako bi se od leta 2026 do leta 2030 usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Od leta 2031 bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa vse bolj. Tako bi od leta 2040 naprej delež rasti plač upoštevali le še v 20 odstotkih, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa kar v 80 odstotkih.

Predvidena je tudi božičnica, ki bi jo izplačali vsem, ki bodo v tekočem letu prejeli letni dodatek. Upravičenci bi božičnico dobili skupaj s pokojnino za november tekočega leta. Že letos bi jo izplačali v višini 150 evrov, potem pa bi bila vsako leto višja, dokler leta 2030 ne bi znašala 250 evrov.

Starostna meja bi se lahko v skladu s predlogom znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka z državljanstvom EU, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti.

Do znižanja starostne meje zaradi skrbi za vsakega rojenega otroka bi bila upravičena ženska, razen če je oče dlje časa koristil starševska nadomestila. Če sta oba izrabila enako število dni odsotnosti zaradi starševstva, bi znižanje starosti uveljavljala ženska. Pogoja iz veljavne ureditve, po katerem je morala zavarovanka ali zavarovanec za otroka skrbeti v prvem letu njegove starosti, pa po predlogu ne bo več.

Upravičencem naj bi se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine odstotek odmere pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega otroka povečal za 1,6 odstotka, vendar največ za tri otroke. Do dodatnega odmernega odstotka naj bi bila upravičena ženska, razen če je moški dlje časa prejemal starševska nadomestila. Če sta oba izrabila enako število dni, bi ugodnost uveljavljala ženska.

Znižanje starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka bi bilo omogočeno tudi ženskam. Na obvezno služenje vojaškega roka so bile namreč napotene tudi vse ženske, ki so študirale t. i. splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je bila kasneje preimenovana v obramboslovje. Študij je potekal na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, ki se danes imenuje fakulteta za družbene vede.

Prav tako predlog reforme prinaša več novosti na invalidskem področju. Najnižja oz. zagotovljena invalidska pokojnina bi se s 1. januarjem 2026 tudi za obstoječe invalidske upokojence zvišala z zdajšnjih 41 na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove.

Na sindikalni strani je dogovor o usklajenosti predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2. aprila podpisalo šest od sedmih sindikalnih central. Med podpisniki ni bilo Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Po njenem mnenju bi se morala prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje za delodajalce zvišati, stopnja za delavce pa znižati. Vendar je predlog ohranil stopnjo za delodajalce v višini 8,85 odstotka, za delavce pa v višini 15,50 odstotka.