STA novice / Po besedah Feketije se bodo glavni parametri pokojninske reforme začeli spreminjati šele z letom 2028

Glavni parametri, denimo zahtevana upokojitvena starost, se bodo začeli spreminjati šele z letom 2028. Takoj pa se bodo začeli uporabljati ukrepi, ki izboljšujejo položaj najbolj ranljivih. To so denimo višji odmerni odstotki za vdovske in družinske pokojnine, boljša odmera najnižjih invalidskih pokojnin in invalidskih pokojnin upravičencev, pri katerih je invalidnost nastala zunaj delovnega mesta. Predlog uvaja tudi božičnico, ki bo prvič izplačana že novembra letos, je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povedal v izjavi na ministrstvu.

Pri večini novosti, ki se bodo začele uvajati leta 2028, bo zadnje leto prehodnega obdobja leto 2034. Le pri novem načinu usklajevanja pokojnin bo zadnje leto prehodnega obdobja leto 2039, ker želijo z njim vplivati na pokojnine obstoječih upokojencev v manjši meri, v večji meri pa bo novi način usklajevanja vplival na tiste, ki se bodo upokojevali v skladu z reformo. Ta namreč prinaša tudi višje odmerne odstotke za izračun pokojninske osnove.

Feketija verjame, da predlog reforme predstavlja dobro ravnovesje med ohranjanjem in izboljševanjem blaginje upokojencev in stabilnostjo pokojninske blagajne, ki mora biti pripravljena na demografski prehod. Po njegovih besedah je z današnjim dnem začel delovati tudi klicni center 114, ki bo od 8. do 16. ure odgovarjal na osnovna vprašanja o predlagani reformi.

V odgovoru na novinarsko vprašanje o vplivu novega načina usklajevanja pokojnin, ki bo vse manj upošteval rast bruto plač in vse bolj rast cen življenjskih stroškov, se je strinjal, da plače na daljši rok rastejo nekoliko hitreje od inflacije. Vendar pa bo nekdo s približno 1000 evrov pokojnine, kolikor znaša povprečna starostna pokojnina, odmerjena lani, zaradi na novo uvedene božičnice v boljšem položaju ali v najslabšem primeru v istem položaju še vse do leta 2036. Leta 2035 pa bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove že znašal 70 odstotkov, je spomnil.

Na očitek, da bo daljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove negativno vplivalo na višino pokojnine, je medtem zatrdil, da bo glede na izračune odmerni odstotek v višini 70 odstotkov pri veliki večini več kot le nadomestil izgubo zaradi daljšega referenčnega obdobja. Tega vpliva ne bo le pri tistih s 24 ali 25 leti zelo visokih dohodkov in posledično visokih prispevkov, medtem ko so pred tem 24- ali 25-letnim obdobjem in po njem dohodki in prispevki zelo nizki. "To pa je tudi prav," je ocenil.