STA novice / Odbor DZ podprl predlog za bolj urejeno rejniško dejavnost

Na seji so potrdili več dopolnil, s katerimi so se v koaliciji odzvali denimo na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.

Vladni predlog, ki ga je članom odbora predstavil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, določa enotno oskrbnino za vse otroke oziroma polnoletne osebe v starosti do 26 let. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške v višini 494 evrov in denarni prejemek v višini otroškega dodatka, ki velja za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka in znaša 143,81 evra. Oskrbnina je torej predvidena v višini 637,90 evra, medtem ko zdaj znaša 510,23 evra.

Ob tem je možno povišanje za 25 oz. 50 odstotkov določeno od celotne oskrbnine, ne pa več le od materialnih stroškov. V primeru zvišanja za 25 odstotkov bo oskrbnina znašala 797,38 evra, v primeru zvišanja za 50 odstotkov pa 956,85 evra. Trenutno je možno povišanje oskrbnine za 25 odstotkov materialnih stroškov, tako da lahko oskrbnina znaša največ 457,84 evra.

Plačilo za rejnikovo delo bi s trenutnih 166,69 evra povišali na 360,10 evra. Možno povišanje tega plačila za 25 ali 50 odstotkov pa bi bilo odvisno od zahtevnosti dela. Ob 25-odstotnem zvišanju bi plačilo za delo znašalo 450,11 evra, ob 50-odstotnem zvišanju pa 540,15 evra.

Za t. i. vikend rejništvo, ko otrok biva v rejniški družini med koncem tedna in med šolskimi počitnicami, bi bil rejnik v teh mesecih upravičen do 75-odstotne oskrbnine, torej do 478,43 evra, in pa do sorazmernega dela plačila za svoje delo.

Nadalje predlog za rejnike uvaja tri prejemke v višini 360 evrov. Prvega bi dobili ob otrokovi namestitvi takoj po nujnem odvzemu, drugega bi dobili za namestitev vsakega od sorojencev v rejniško družino, tretji prejemek pa bi bil dodatek za oddih in počitnice v poletnih mesecih za vsakega nameščenega otroka.

Po oceni Urbana Boljke z Inštituta za socialno varstvo predlog nakazuje premik v smer deinstitucionalizacije. Smiselno pa bi se mu zdelo bolj izpostaviti denimo preventivne ukrepe in ukrepe za podporo matičnim družinam, da namestitve v rejniško družino sploh ne bi bile potrebne. Hkrati bi bilo treba po njegovem mnenju razviti dodatne oblike rejništva, denimo začasno rejništvo na otrokovem domu, ko bi šli rejniki na otrokov dom, ne pa obratno.

Maksimiljana Mali iz Rejniškega društva Slovenije medtem kot zanemarjeno vidi problematiko izhodov iz rejniških družin. Še zlasti imajo pri osamosvajanju težave otroci s posebnimi potrebami, saj se težje zaposlijo, je poudarila. Po izkušnjah Petra Steničnika iz Mladinskega doma Jarše pa je nujno uvesti več vikend rejništev. "Za nas so ta vredna suhega zlata," je bil nedvoumen.

V razpravi je poslanec Svobode Darko Krajnc, ki je predsednik Rejniškega društva Slovenije in je tudi sam živel v rejniški družini, opomnil, da otroku "čuteča družina" veliko pomeni. Izpostavil je pomen rejniških družin, ki veliko prispevajo k temu, da otrok po rejništvu lahko samostojno zaživi. Soniboj Knežak iz SD pa je pohvalil Krajnčevo delo pri nastajanju predloga. Tako so zdaj lahko vsi zadovoljni, da so za otroke naredili nekaj dobrega, je ocenil.

Predlog je pozdravil tudi poslanec opozicijske SDS Anton Šturbej. Pomembno se mu zdi, da otroci iz družin, kjer so doma droge, nasilje in alkohol in imajo zaradi takšnih okoliščin še večje potrebe, najdejo družinsko okolje, kjer se počutijo sprejeti.