STA novice / Vlada potrdila predlog sprememb stanovanjske zakonodaje (dopolnjeno)

Vlada je potrdila predloga zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novele stanovanjskega zakona.

"Glavni cilj je povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Med drugim ustvarjamo zakonsko podlago za financiranje gradnje stanovanj na občinski in državni ravni, kar je zelo pomembno," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Arčon.

Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih stanovanj bo po predlogu namreč za obdobje od 2025 do 2035 zagotovil 100 milijonov evrov letno, kar omogoča dolgoročno načrtovanje investicij tudi v občinskih skladih, ker bo država končno zagotavljala predvidljiv in ugoden vir financiranja, je dejal.

"S temi sredstvi se Stanovanjskemu skladu RS, lokalnim skladom in občinam ter neprofitnim stanovanjskim organizacijam omogoča strateško in dolgoročno načrtovanje projektov na državni in lokalni ravni. Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih je podlaga razvoju stanovanjskih politik, ki odgovarjajo na potrebe prebivalcev ter družbenega in gospodarskega razvoja države in posameznih regij," so v sporočilu po seji vlade zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost.

Arčon je napovedal, da med postopkom v DZ predlog dopolnili z določbami, ki bi povečale varnost najemodajalcev. "S tem bomo morda dali zaupanje tistim lastnikom stanovanj, ki imajo prazna stanovanja in jih nočejo oddajati, ker vse pogosteje prihaja do tega, da se ljudi težko izseli, ker ne plačujejo najemnine in tako naprej," je povedal.

Podrobnosti bosta na novinarski konferenci v petek predstavila minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner, so sporočili z ministrstva.

"Z novo stanovanjsko zakonodajo smo v Levici izpolnili temeljno zavezo, da bomo po treh desetletjih mrtvila zagnali gradnjo javnih najemnih stanovanj po državi. Gre za prelomnico na področju javne stanovanjske politike, saj bomo prvič po osamosvojitvi Slovenije vzpostavili visok, predvidljiv in dolgoročen vir financiranja v višini 100 milijonov evrov letno za obdobje desetih let, torej skupaj milijardo evrov. Zaganjamo stroj, ki bo vsako leto zgradil 2000 stanovanj," so danes v stranki Levica navedli Maljevca.

Glede na osnutek zakona, kot je šel v vladno obravnavo, bi bilo od 100 milijonov evrov letno vsaj 75 milijonov evrov namenjenih Stanovanjskemu skladu RS (SSRS) za gradnjo stanovanj v njegovi režiji in nakup stanovanj na trgu ter za skladovo sofinanciranje projektov občin in lokalnih stanovanjskih skladov. Do 25 milijonov evrov letno pa bi dobila SID banka kot subvencijo obrestne mere, da bi lahko SSRS in lokalnim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam zagotavljala poceni posojila.

Novela stanovanjskega zakona bo po navedbah ministrstva prinesla spremembe, namenjene predvsem učinkovitejšemu upravljanju javnih najemnih stanovanj. Okrepiti želijo vlogo lokalnih skupnosti in stanovanjskih skladov kot ključnih nosilcev razvoja javnega najemnega sistema ter okrepiti zavedanje, da so javna najemna stanovanja razvojni potencial lokalnih skupnosti in ne njihovo breme, so zapisali.

V skladu z novelo bodo imele občine in lokalni skladi bolj proste roke pri določanju razpisnih pogojev za oddajo stanovanj. "To pomeni, da bodo lažje sledili svojim družbenim in razvojnim potrebam, s čimer bomo okrepili dostopnost javnih najemnih stanovanj za srednji razred, za mlade in mlade družine ter zaposlene v poklicih, ki so pomembni za lokalno okolje, hkrati pa spremembo omogočajo boljše dodeljevanje stanovanj tudi različnim ranljivim skupinam v lokalnem okolju," pravi ministrstvo.

Novela bo predvidoma tudi poenostavila postopke dodeljevanja javnih najemnih stanovanj, zaradi česar naj bi se razpisi izvajali učinkoviteje in hitreje.

Pomembna sprememba je tudi na področju subvencij, namenjenih ranljivim skupinam v javnih najemnih stanovanjih. Te bo po predlogu krila država, kar pomeni, da večje število javnih najemnih stanovanj ne bo več breme za občinske proračune, pravi ministrstvo.

Po novem naj bi subvencije tržne najemnine, ki jih sedaj zagotavlja država, zagotavljale občine, subvencije najemnine za javna najemna stanovanja, ki jih sedaj dajejo občine, pa država.

Predvidene so spremembe glede zaračunavanja neprofitne najemnine. "V skladu z novelo se bodo v javnih najemnih stanovanjih postopno prilagodile najemnine, saj te danes, še posebej v starejših stanovanjih, ne omogočajo vlaganj v gradnjo novih stanovanj ter vzdrževanje obstoječega fonda," navaja ministrstvo.

Kot so konec marca povedali na ministrstvu, bi neprofitna najemnina po novem vključevala dodatek za vzdrževanje. Skupni prihodki od teh najemnin naj bi bili po oceni ministrstva višji za od 20 do 40 odstotkov.