STA novice / Po predlogu vlade bi bil splošni upravni postopek bolj digitaliziran

S tem bo upravni postopek postal prijaznejši za uporabnike storitev. Hkrati bo razbremenil zaposlene na upravnih organih, ki bodo lahko več časa namenili vsebinskemu odločanju, so zapisali na uradu vlade za komuniciranje.

Večje spremembe v predlogu se nanašajo na področje vročanja. Za poslovne subjekte naj bi namreč uvedli obvezno elektronsko vročanje v varni elektronski predal, kar bi razbremenilo tako poslovne subjekte kot upravne organe. Poslovni subjekti že zdaj v nekaterih upravnih postopkih poslujejo z državo le elektronsko, denimo v davčnih zadevah. Zdaj pa se ta obveznost širi na vse upravne postopke. V praksi to pomeni, da bo morala vsaka pravna oseba imeti varni elektronski predal. Tistim, ki ga še nimajo, ga bo brezplačno zagotovila država v enem letu od uveljavitve novele.

Za fizične osebe se pri elektronskem vročanju ne spreminja ničesar, organi pa bodo vročali elektronsko zgolj tistim, ki bodo izrazili interes za to.

Predlagane so tudi spremembe in poenostavitve pri vročanju dokumentov v fizični obliki. Če naslovniku ni mogoče vročiti dokumenta osebno v roke, mu ga bodo pustili v nabiralniku. Zdaj namreč pismonoša ob neuspeli vročitvi pošiljko odnese na pošto in če je naslovnik ne prevzame v 15 dneh, mu jo vrže v poštni nabiralnik. Po novem pa bo v primeru, če naslovnika ne bo doma, dokument takoj vrgel v nabiralnik in prejemniku ponj ne bo več treba hoditi na pošto.

Ob tem se fikcija vročitve s 15 dni skrajša na sedem, kar pomeni, da se po sedmih dneh že šteje, da je pošiljka vročena. S skrajšanjem rokov želi vlada zagotoviti hitrejšo rešitev zadev in s tem hitrejšo uveljavitev pravic strank. Velika večina odločb je namreč za stranke pozitivnih, tako da bi s predlaganim skrajšanjem roka stranke pridobile in uveljavile pravice prej.

Sočasno se podaljšuje rok za pritožbo s 15 na 21 dni. Glede na to se za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe ne spreminja.

Poleg tega predlog uvaja možnost, da organ izda odločbo brez obrazložitve denimo v primeru, ko se stranki ugodi in temu nihče ne nasprotuje. Obrazložitev odločbe ali sklepa je temelj za vlaganje pritožb ali drugih pravnih sredstev, a če zaradi okoliščin uporaba pravnih sredstev realno ni pričakovana, pisanje obrazložitve nima dodane vrednosti. Hkrati po nepotrebnem obremenjuje upravni organ, so zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.

Predlog nadalje prebivalcem povečuje dostopnost za elektronsko poslovanje oziroma oddajo vlog. Po trenutni ureditvi velja, da je za elektronsko oddajo vloge treba imeti kvalificirano digitalno potrdilo, po novem pa bi vlogo lahko oddali tudi s t. i. naprednim elektronskim podpisom. Takšen podpis zagotavlja zadostno stopnjo zanesljivosti, uporablja pa ga več ljudi. Storitve bodo za prebivalce zato bolj dostopne.

Tudi možnost za izvedbo ustne obravnave prek videokonference je urejena bolj ustrezno, kar bo pohitrilo postopek in zmanjšalo stroške tako na strani organa kot osebe, ki bi sicer morala priti na obravnavo. Ni namreč vedno nujno, da stranke in priče z namenom ugotavljanja in razčiščevanja dejanskega stanja vsakokrat pridejo k organu, če se lahko srečajo virtualno prek računalnika ali telefona s kamero.

Predlog omogoča, da se potrdilo iz uradnih evidenc v elektronski obliki izda samodejno. Zahtevo za izdajo potrdila bodo zainteresirani lahko vložili prek eUprave ali drugega informacijskega sistema organa podobno, kot je to že urejeno za izdajo potrdila o nekaznovanosti.

Nenazadnje predlog predvideva pripravljalni - posvetovalni narok. Tega organ lahko skliče, če oceni, da bi s predstavitvijo postopka, dejstev in posledic morebitne odločitve še pred ustno obravnavo lahko na manj formalen način odpravil dvome strank, ki posledično vplivajo na potek postopka. Takšen narok ne bi bil obremenjen s strogimi formalnimi zahtevami za izvedbo ustne obravnave, zato bi v kompleksnih postopkih lahko omogočil hitrejše sporazumevanje in posledično hitrejši zaključek postopka.

Vlada je hkrati s potrditvijo predloga sprejela sklep, po katerem bodo ministrstva v pol leta pregledala zakone s svojega področja, ki urejajo pristojnost vlade za odločanje v upravnih zadevah na drugi stopnji, in preučila smiselnost dvostopenjskega upravnega odločanja. Ob oceni, da dvostopenjsko upravno odločanje ni potrebno, bodo predlagala zakonske spremembe.