STA novice / Ministrstvo pričakuje sprejem stanovanjske zakonodaje do jeseni

Vlada je v četrtek predloga zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novele stanovanjskega zakona poslala v DZ v obravnavo po rednem postopku. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac meni, da bi ju lahko DZ sprejel do parlamentarnih počitnic oz. takoj po njih.

Predlog zakona o financiranju predvideva v prihodnjih 10 letih do 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj. "Prvič v zgodovini Slovenije so zagotovljena tako velika sredstva. Predvsem je pomembno, da so ta sredstva predvidljiva in omogočajo stanovanjskim skladom, občinam in ostalim akterjem, da ta trenutek začnejo razmišljati o projektih, ki se bodo gradili v prihodnjih letih," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Maljevac.

Predlog predvideva, da bi 75 milijonov evrov letno dobil Stanovanjski sklad RS za gradnjo v lastni režiji ter za posojila občinam, lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam ter za soinvestitorstvo z njimi. 25 milijonov evrov pa bi prejela SID banka kot subvencijo za zagotavljanje ugodnih posojil.

Kakšen bo obseg posojil, ki jih bo ponujala SID banka, bo odvisno od pogojev, pod katerimi bo lahko najela sredstva; pod trenutnimi pogoji bi lahko po oceni državnega sekretarja na ministrstvu Klemna Ploštajnerja posojilni potencial znašal okoli 70 milijonov evrov. Pričakuje, da bi lahko mehanizem pri SID banki zaživel prihodnje leto.

Za javna najemna stanovanja je 100 milijonov evrov predvidenih že v sprejetem državnem proračunu, in sicer jih bo v celoti prejel Stanovanjski sklad RS v obliki dokapitalizacije, ki bo po ministrovih besedah izvedena v prihodnjih tednih.

Kot je povedal Ploštajner, ima Stanovanjski sklad RS trenutno v pripravi projekte za 1950 stanovanj. Letošnja dokapitalizacija bo namenjena projektom Podutik Glince v Ljubljani, Novo Pobrežje v Mariboru in Ob Savi v Kranju, ki so vsi že v zaključnih fazah pridobivanja gradbenega dovoljenja, ter za projekt Novi trg v Celju, za katerega je sklad od občine nedavno odkupil zemljišče.

Zagotavljanju več javnih najemnih stanovanj so namenjene tudi spremembe stanovanjskega zakona. Po trenutnem sistemu neprofitnega najema mnoge občine neprofitna stanovanja dojemajo kot breme, saj jim najemnina ne omogoča vzdrževanja fonda teh stanovanj, tako da stanovanja tudi odprodajajo.

Tako je med drugim predvideno povišanje neprofitne najemnine, a postopno in minimalno, tako da bi bila še vedno dostopna, je dejal Ploštajner. Glavnina zvišanja, 95 odstotkov, bi šla na račun uvedbe dodatka za vzdrževanje, ki bi bil višji pri starejših stanovanjih (po oceni ministrstva do največ dva evra na kvadratni meter) in nižji pri novejših stanovanjih (do 50 centov na kvadratni meter). Dodatek bo moral biti porabljen namensko.

Pri tem se ohranjajo subvencije za najranljivejše, ki se bodo z uvedbo dodatka ustrezno zvišale. Poleg tega bodo občine pri subvencijah deloma razbremenjene - subvencije najemnine za javna najemna stanovanja, ki jih sedaj dajejo občine, bi prevzela država, subvencije tržne najemnine, ki jih sedaj zagotavlja država, pa bi zagotavljale občine.

Novela bo po predlogu uvedla novosti glede varščine in lastne udeležbe, in sicer bo o tem, kateri najemniki ju morajo plačati, odločal razpisodajalec.

Predvidene so tudi spremembe glede razpisov za dodelitev teh stanovanj, in sicer bodo imele občine oz. lokalni skladi več možnosti pogoje oblikovati tako, da bodo lahko stanovanja dodeljevali skladno s svojimi razvojnimi cilji, npr. kadrovskimi potrebami v občini. Predvideno je zmanjšanje števila prednostnih kategorij, in sicer ne bo več tistih kategorij, glede katerih izpolnjevanja pogojev ni mogoče preveriti v javnih evidencah. Postopki naj bi bili tudi poenostavljeni in digitalizirani.

Na ministrstvu se zavedajo potrebe, da bi se uredilo tudi razmerja na tržnem najemnem trgu, a so se pri tem predlogu novele osredotočili na zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Nekatere rešitve glede najema so sicer že v predlogu - tako naj bi pospešili postopke za izpraznitev stanovanja po izteku najemne pogodbe, poleg tega pri določenih krivdnih razlogih (kot je neplačevanje najemnine) ne bo več potrebno predhodno opozorilo, vzpostavili naj bi tudi pravno svetovanje tako za najemnike kot najemodajalce.

Glede napovedi podpredsednika vlade Mateja Arčona, da se bo predlog v postopku DZ dopolnil z rešitvami za večjo zaščito najemodajalcev, je Ploštajner povedal, da iščejo rešitve z ministrstvoma za pravosodje in za finance, in sicer tako za najemodajalce kot za najemnike.

"Je pa stanovanjski zakon relativno omejen in rešitve bomo iskali tudi na drugem področju," je dejal.

Tako med drugim proučujejo možnosti, da določeni spori med najemnikom in najemodajalcem ne bi šli nujno v sodni postopek, ampak da bi se po vzoru potrošniških sporov uvedla možnost arbitraže. Vlogo pri aktivaciji praznih stanovanj bi lahko imeli tudi davčni ukrepi.