STA novice / Mesec: Pristojni naj čim prej raziščejo sum trgovine z ljudmi v primeru filipinskih delavcev

V četrtkovi Tarči so objavili izpovedi filipinskih delavcev, ki naj bi jih kobariški gostinec Aleš Hvala po prihodu v Slovenijo preprodal naprej drugemu gostincu, lastniku gostišča Ribič Damirju Pribcu, kjer naj bi jih izkoriščali in trpinčili. Zaradi nevzdržnih pogojev dela so delavci od slednjega pobegnili, nato pa pridobili status žrtve trgovine z ljudmi.

Hvala, ki je osumljen trgovine z ljudmi, je sicer bližnji sorodnik vodje kabineta ministra za notranje zadeve Nataše Hvala Ivančič in naj bi imel po poročanjih Tarče tudi osebne povezave z ministrom Boštjanom Poklukarjem ter nekdanjim generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem.

Po poročanjih Tarče je policijo s primerom seznanil uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve, na katerega so se obrnili filipinski delavci. Informacije, ki so jih pridobili v oddaji, pa kažejo, da je bil o preiskavi obveščen tudi Hvala. Ta naj bi se aprila lani osebno oglasil na zunanjem ministrstvu, kjer naj bi želel izvedeti, kdo ga je prijavil zaradi trgovine z ljudmi. Minister Poklukar in in Hvala Ivančič zatrjujeta, da z informacijo o preiskavi nista bila seznanjena.

Po pojasnilih ministra Mesca je delanje zaključkov o tem, da je bil Hvala predhodno obveščen o predkazenskem postopku, preuranjeno. "Ne vem, s kakšnimi informacijami je razpolagal minister Poklukar, niti ne vem, kakšne informacije je kdor koli od vpletenih predajal naprej. Mislim, da je treba primer raziskati, preden lahko kakšno črto potegnemo," je dejal.

Po poročanju Tarče lahko Hvala uradno še naprej zaposluje tuje delavce. To bi mu lahko preprečil Inšpektorat RS za delo, a inšpektorji v opravljenih nadzorih niso ugotovili hujših kršitev. V odločbi iz januarja letos so mu namesto denarnih kazni izrekli samo opomine.

Razlog, da inšpektorat ni zaznal večjih prekrškovnih ugotovitev, je po besedah ministra Mesca v tem, da so "ti delavci dostikrat ustrahovani, poberejo jim potne liste, ne spregovorijo z inšpektorji ali pa se pred njimi celo skrijejo".

"Delavci si enostavno z institucijami dostikrat ne upajo govoriti, ker so v državi, ki je nekaj tisoč kilometrov oddaljena od njihovega doma, kjer nikogar ne poznajo in kjer je njihova glavna socialna vez delodajalec, s katerim so v čudnem odnosu," je navedel Mesec in dodal, da so lahko delavci pri delodajalcu tudi v dolgovih zaradi stroškov prihoda v Slovenijo, ki jih morajo odplačati.

Na vprašanje, ali je inšpektorat storil napako s tem, da ni glede na podane sume opravil nadzora skupaj s policijo, pa je Mesec pojasnil, da so "vsak po svoje izvajali nadzore".

"Inšpektorat neprestano spodbujamo k temu, da delajo skupne akcije s policijo, finančno upravo in specializiranim državnim tožilstvom, ker vsak je odgovoren za svoj del zakonodaje. Ko se pogovarjamo o trgovini z ljudmi, je pristojna policija, za to ni pristojen inšpektorat za delo, ampak da bi lahko primere, kot je ta, kjer so sumi zelo jasni, izpeljali do konca, je nujno, da so tam prisotni vsi, se pravi tako inšpektorji za delo kot policija hkrati," je zatrdil minister.

Ob tem je izrazil upanje, da bosta policija in specializirano državno tožilstvo celotno zgodbo čim prej raziskala. "Trgovina z ljudmi je kaznivo dejanje. V tem primeru bodo tisti, ki so na ta način služili, morali odgovarjati," je dodal.

Po ministrovi oceni bodo morali v prihodnje v teh primerih tudi poostriti policijski nadzor. O tem, kako bodo to naredili, pa morajo opraviti pogovore s policijo in notranjim ministrstvom, je dejal.

Da bi takšne zgodbe v preteklosti preprečili, na ministrstvu izvajajo aktivnosti za podpis memoranduma med Slovenijo in Filipini o sodelovanju na področju zaposlovanja. "Ker filipinski delavci zdaj prihajajo po zelo čudnih poteh, poskušamo te poti formalizirati, se pravi, da bi prišli preko njihovega in našega zavoda za zaposlovanje. Na ta način bi stvari postale bistveno bolj jasne, za njih pa tudi varne," je poudaril Mesec.

Dotaknil pa se je tudi predlaganih sprememb zakona o urejanju trga dela. Ena od njih se nanaša tudi na predlog, po katerem bi v Sloveniji delavce lahko posredovale tuje agencije le v primeru, da imajo v Sloveniji svojo podružnico.