STA novice / Določbe o volitvah predstavnika samostojnih poklicev v DS neustavne

Ustavni sodniki so ugotovili, da zakonodajalec interesne skupine samostojnih poklicev ni uredil dovolj določno. "Z izjemo tega, da gre za poklice, ki se združujejo v poklicne organizacije (zbornice, združenja, društva, zveze in druge poklicne organizacije samostojnih poklicev) na ravni države, zakonodajalec vsebine pojma samostojni poklic ni natančneje opredelil ali ločil od drugih poklicnih skupin, ki nimajo predstavnika v DS," so v odločbi zapisali ustavni sodniki.

Menijo, da bi zakonodajalec lahko vsebino pojma samostojni poklic opredelil na različne načine, na primer z naštevanjem poklicev, ki sodijo v to družbeno skupino, z opredelitvijo statusne oblike, v kateri se samostojni poklici opravljajo, s kombinacijo obeh pristopov ali na drug način. Pri tem pa bi moral upoštevati tudi značilnosti samostojnih poklicev.

"Iz zakona niso razvidna niti okvirna vsebinska merila ali okoliščine, iz katerih bi jasno in določno izhajalo, kateri poklici štejejo za samostojne. Zato je zakon, kolikor ureja pogoje za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice pri volitvah predstavnika samostojnih poklicev v državni svet, v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov iz 2. člena ustave," so sklenili.

Sestavo DS sicer določata ustava in zakon. Ustava določa, da ga sestavljajo po štirje predstavniki delodajalcev, delojemalcev ter štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Zakon pa dodatno določa, da skupino kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev sestavljajo dva predstavnika kmetov ter po en predstavnik obrtnikov in samostojnih poklicev.

Zaradi posebnosti DS je zakonodajalec uredil volilni sistem, ki je drugačen kot pri volitvah v DZ. Uzakonil je posredne volitve, na katerih imajo pomembno vlogo interesne organizacije. Predstavnika samostojnih poklicev tako po tem zakonu voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki organizacij samostojnih poklicev, ki so organizirane na državni ravni.

Državni svet sicer ni splošen predstavniški organ. Ne zastopa interesov vseh državljanov kot DZ, ampak posamične interese družbenih skupin, še izpostavlja ustavno sodišče.

To tudi priznava, da bi ugotovljena protiustavnost narekovala razveljavitev zakonske ureditve v delu, ki ureja volitve predstavnika samostojnih poklicev. Vendar ta ni mogoča, saj ne bi pomenila odprave posledic ugotovljene protiustavnosti, ampak bi se protiustavnost še povečala.

"Razveljavitev bi povzročila, da za izvedbo naslednjih volitev v DS v skupini samostojnih poklicev ne bi obstajala zakonska pravna podlaga, če zakonodajalec ne bi pravočasno odpravil protiustavnosti," so izpostavili.

Zato je ustavno sodišče soglasno sprejelo ugotovitveno odločbo, s katero je zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v enem letu po objavi odločbe v uradnem listu. V tem primeru bo protiustavnost odpravljena v primernem času pred izvedbo naslednjih volitev v letu 2027 ter bo "volivcem in interesnim organizacijam omogočila ustrezno pripravo za sodelovanje na volitvah", je izpostavilo sodišče.