STA novice / DZ sprejel novelo insolvenčnega zakona za odpravo neustavnosti

Da je določba insolvenčnega zakona, po kateri upravitelj ne sme voditi postopkov, če je proti njemu vložena pravnomočna obtožnica ali razpisana glavna obravnava, v neskladju z ustavo, je ustavno sodišče presodilo maja 2023.

V DZ so takrat pojasnjevali, da je suspenz upravitelja primerno vezati že na trenutek pravnomočnosti obtožnice oziroma na glavno obravnavo, razpisano na podlagi obtožnega predloga, in ne šele na izdano pravnomočno obsodilno sodbo. S tem pa se niso strinjali ustavni sodniki.

Na ministrstvu za pravosodje so tako pripravili spremembe neustavnih določb zakona. Novela tako določa, da upravitelj ni vreden javnega zaupanja in zato začasno ne more opravljati funkcije upravitelja, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja, ali kaznivega dejanja, storjenega z naklepom zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava, ali je postala obtožnica pravnomočna brez preiskave, ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava.

V primeru uvedbe kazenskega postopka zaradi suma storitve kakega drugega kaznivega dejanja, ki ni zajeto v prej opisani spremembi, in bo v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali bo na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, pa bo to podlaga, da minister za pravosodje presodi, ali je glede na naravo, težo in okoliščine očitanega kaznivega dejanja okrnjeno zaupanje upravitelja v opravljanje njegove funkcije med kazenskim postopkom.

Novela predvideva, da bo minister pred izdajo tovrstne odločbe na enak način kot v postopku izdaje ali odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja pridobil mnenje komisije, ki je posvetovalni organ ministra za pravosodje, so pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje.

Ostale manjše spremembe, ki jih prinaša novela, so po besedah ministrice Andreje Katič so pretežno tehnično izvedbene narave in so usmerjene v izboljšanje izvajanja obstoječih zakonskih določb.

Novelo so na glasovanju podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Poslanec Milan Jakopovič je v imenu slednjih ob napovedi podpore na sredini seji sicer izpostavil, da gre pri noveli za tehnično uskladitev, ne za vsebinsko reformo, zato v Levici pričakujejo, da bo v zakonodajni postopek vložena celovita prenova zakona.

V SDS noveli na glasovanju niso nasprotovali, proti pa so bili v NSi.

Kot je na sredini seji pojasnil poslanec NSi Franc Medic, bo na podlagi dopolnila koalicije minister začasno ustavil imenovanje stečajnega upravitelja v novih zadevah le v primeru naklepnega kaznivega dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, za katerega je predpisana zaporna kazen pet ali več let. Po njogvih besedah minister tako ne bo več ugotavljal niti tega, ali bo kazenski postopek zoper upravitelja vplival na zaupanje in njegovo delo. To bo moral storiti le, če bo šlo za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo, zaradi katerega se lahko izreče kazen zapora, nižja od petih let. To pa je po prepričanju Medica nesprejemljivo.

"V NSi sprememb, ki pomenijo rahljanje sedanje odgovornosti stečajnih upraviteljev in nižanje standarda javnega zaupanja, ne podpiramo. Ker gre za osebe, ki morajo uživati največjo stopnjo javnega zaupanja, morajo posledice kaznivega dejanja nositi ne glede na težo in okoliščine storjenega kaznivega dejanja, vključno s popolno prepovedjo opravljanja poklica," je dejal.