STA novice / DZ soglasno sprejel novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (dopolnjeno)

Novela na novo ureja financiranje tako temeljnih kot aplikativnih raziskav in inovacij s ciljem dviga sredstev za to področje z enega odstotka na 1,25 odstotka BDP, pri čemer je odstotek namenjen raziskavam in 0,25 odstotka inovacijam. Financiranje se širi tudi na različna ministrstva in na druga, zlasti evropska sredstva.

Novela uvaja evalvacije programov, institucionalne samoevalvacije in zunanje evalvacije, pri dodeljevanju sredstev pa bodo bolj upoštevali uspešnost institucij. Pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila, da so obrazložitve nekaterih predlaganih rešitev pomanjkljive, so vključili v obliki dopolnil.

Bojana Muršič (SD) je v predstavitvi stališča poslanske skupine napovedala, da bodo novelo podprli, ker ne posega v sistem te dejavnosti, ampak v nekaterih delih popravlja zakon v skladu s prenosom pristojnosti med ministrstvi glede inovacijske dejavnosti. "Po našem mnenju predlagane spremembe zakona krepijo znanstveno, raziskovalno in inovacijsko politiko. Predvsem zaradi zagotovitve stabilnega ter dolgoročnega vira financiranja," je dejala.

Tudi v Levici novelo po besedah Tatjane Greif podpirajo, a ne morejo razumeti, zakaj je v razvojni svet kot strokovno posvetovalno telo vlade za znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti vključeno ministrstvo za obrambo, ki "s tem nima neposredne povezave". Zato so vložili dopolnilo, ki črta ministra za obrambo, a ga odbor ni sprejel.

Predlog zakona v poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah Eve Irgl ocenjujejo kot pomemben korak k bolj razvojno naravnani ureditvi znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, zato ga bodo podprli, je napovedala.

Po besedah Mirjam Bon Klanjšček se v poslanski skupini Svoboda zavedajo pomena znanosti in inovacij za razvoj družbe. Z novelo predvsem zagotavljajo podlage za delovanje Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, pa tudi dolgoročne vire financiranja, primerljive z drugimi državami. "S predlogom zakona, ki je danes pred nami, od tega ne odstopamo in sledimo že uveljavljenim načelom na tem področju," je dodala.

Podporo noveli zakona so izrazili tudi v opozicijski SDS ob pripombi, da bi morali za inovacije po opozorilu gospodarstva nameniti več sredstev že v integralnem delu proračuna. "Napoveduje se višji znesek, in sicer z enega odstotka BDP na 1,25 odstotka, kar bi glede na BDP iz leta 2024 skupno znašalo že blizu milijardo evrov," je dejal Jožef Lenart (SDS). Za to pa je treba po njegovih navedbah zagotavljati stabilne prihodke v državnem proračunu.

Novela zakona, ki predvideva povečanje javnega financiranja za raziskave in razvoj do 1,25 odstotka BDP, je po mnenju poslanke NSi Ive Dimic pomemben korak v pravo smer. A hkrati v NSi poudarjajo potrebo po jasnejši zaščiti osebnih podatkov in ohranitvi ustreznega obsega institucionalnega financiranja.

"Ta vlada sistematično dviguje sredstva za znanost, raziskave in inovacije, ker je znanje največji razvojni potencial Slovenije. Pred nastopom naše vlade je bilo za znanstvenoraziskovalno dejavnost namenjenih 354 milijonov evrov, letos bomo namenili 674 milijonov, v naslednjem letu je predvidenih že več kot 700 milijonov evrov. Zdaj smo obvezo za dvig sredstev zapisali tudi v zakon," je ob potrditvi novele zapisal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Kot so zapisali na ministrstvu, bodo z novelo po ministrovih besedah prilagojene vse pravne podlage za delovanje ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. Noveliran zakon pa bo začel veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu.