STA novice / V BiH ob izteku roka še vedno brez dogovora o poplačilo dolga v zvezi z Ugljevikom

RiTE Ugljevik, ki je v lasti entitete BiH Republike Srbske, mora Elektrogospodarstvu Slovenije, pravnemu predhodniku HSE, zaradi nedobavljene elektrike plačati 67 milijonov evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi.

HSE, ki vodi postopke v imenu Elektrogospodarstva Slovenije, je RiTE Ugljevik dal rok za izplačilo dolga do 31. maja. Če ne bo dogovora o izplačilu, je napovedal sprožitev arbitražnega postopka pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu v skupni višini zahtevka 695 milijonov evrov.

V vodstvu ugljeviške družbe so ob izteku roka menili, da bodo v naslednjih desetih dneh dosegli končni dogovor s slovensko stranjo, danes poroča bosansko-hercegovska javna radiotelevizija BHRT.

"Zelo blizu smo dogovoru in prepričan sem, da bomo lahko zelo kmalu obvestili delavce in javnost, da je tudi to vprašanje končano in da je vse, kar je grozilo RiTE, za nami," je po poročanju BHRT dejal direktor RiTe Ugljevik Diko Cvijetinović.

Direktor ERS Luka Petrović pa je po poročanju BHRT dejal, da si to vprašanje želijo rešiti trajno, in sicer tako, "da se izbriše vsak medsebojni spor med Slovenci ter Republiko srbsko in BiH", kar po njegovih besedah pomeni, "da ne bo več arbitraže v Washingtonu, arbitraže v Beogradu, niti obresti, ki jih morajo plačati".

Iz matičnega podjetja Elektroprivreda Republike Srbske (ERS), ki je v lasti entitete, so HSE predlagali, naj dolg odproda družbi Nova Alumina. HSE je ponudbo zavrnil in sporočil, da se bo pogajal izključno z ERS in RiTE Ugljevik.

Zgodba se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili Slovenija in BiH del skupne države. Elektrogospodarstvo, v katerem je bila združena vsa energetika v Sloveniji, je tedaj sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi v naslednjih letih od tam prejemali električno energijo. Termoelektrarna Ugljevik je bila končana leta 1985, EGS pa je elektriko dobivalo do leta 1991. Po začetku vojne v BiH in na Hrvaškem so bile omrežne povezave prekinjene, s tem pa tudi dobava elektrike.

Začetek arbitražnega postopka zoper Ugljevik sega v junij 2014. Takrat je HSE za slovensko energetiko zoper družbo Ugljevik vložil zahtevo za ad hoc arbitražo s sedežem v Beogradu. Gre za spor EGS v zvezi z vlaganji v izgradnjo rudnika in termoelektrarne ter skupaj več kot pet teravatnih ur nedobavljene dolgovane električne energije. HSE je arbitražni postopek zoper Ugljevik skladno s sklepom vlade vodil po pooblastilu družbe EGS, ki je imetnica terjatev.

Arbitražno sodišče v Beogradu je leta 2023 končalo arbitražo in Ugljeviku naložilo plačilo 67 milijonov evrov odškodnine.

Strokovnjaki v BiH sicer menijo, da bi se BiH zaradi tega dolga lahko soočila s scenarijem, podobnim primeru slovenskega podjetja Viaduct.

Republika Srbska mora Viaductu, potem ko je BiH leta 2022 izgubila spor na arbitražnem sodišču v Washingtonu, zaradi enostranske prekinitve pogodbe za izgradnjo hidroelektrarn na reki Vrbas skupaj z zamudnimi obrestmi izplačati več kot 70 milijonov evrov odškodnine. Dolg vsak dan naraste za skoraj 10.000 evrov.

BiH in Republiki Srbski zaradi enostranskih prekinitev koncesijskih pogodb sicer grozijo dolgovi v skupni vrednosti skoraj ene milijarde evrov.