STA novice / Bruselj: Slovenija in še 14 članic lahko za potrebe obrambe odstopajo od proračunskih pravil (dopolnjeno)

Komisija je Svetu EU priporočila, naj 15 državam članicam odobri uporabo t. i. nacionalne odstopne klavzule, ki v izrednih okoliščinah omogoča odstopanje od evropskih fiskalnih pravil.

Med temi so poleg Slovenije še Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Portugalska in Slovaška. Za odstopanje od proračunskih pravil za potrebe obrambe je sicer zaprosila tudi Nemčija, a komisija njene prošnje še ni ocenila.

Če jim bo Svet odobril odstopanje, bodo lahko proračunske izdatke za obrambo v obdobju 2025-2028 zvišale za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile fiskalna pravila. Kot izhodišče za izračun zvišanja se bodo upoštevali izdatki v letu 2021.

"Posledično bo prišlo do hitrega povečanja obrambnih izdatkov," je ob tem povedal Dombrovskis.

Spomnil je, da je uporaba nacionalne odstopne klavzule ključni element marca predstavljenega načrta za ponovno oborožitev Evrope, katerega namen je v prihodnjih letih mobilizirati dodatnih 800 milijard evrov naložb v obrambo in varnost.

Članice EU namreč spričo vse bolj negotovih razmer v svetu povečujejo proračunske izdatke za obrambo in varnost. Za to se je nedavno odločila tudi Slovenija, ki namerava še letos izdatke dvigniti na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer sredi maja dejal, da je Slovenija za sprožitev odstopne klavzule zaprosila "na rezervo".

Bruselj je odstopanje od evropskih proračunskih pravil odobril v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik znotraj unije. Eno od priporočil, ki ga je komisija v okviru svežnja podala vsem državam članicam, vključno s Slovenijo, je poziv, da naj povečajo porabo za obrambo in pripravljenost.

Komisija je v danes objavljenem svežnju evropskega semestra prvič ocenila tudi izvajanje srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov držav članic, ki so namenjeni izvajanju novih proračunskih pravil EU.

Slovenija je med 12 državami članicami, ki po navedbah Bruslja upoštevajo svoje zaveze glede gibanja očiščenih javnofinančnih izdatkov, podane v načrtu. Gre za javnofinančne izdatke brez izdatkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, izdatkov v okviru porabe sredstev EU, ciklično povečanih izdatkov za nadomestila brezposelnim ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.