STA novice / Svet ECB s sedmim zaporednim znižanjem obrestnih mer (dopolnjeno)

Gre za osmi rez v osrednje obrestne mere za evrsko območje od obrata v denarni politiki junija lani.

Medtem ko bo depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, po novem pri 2,00 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 11. junija.

Čeprav se svet ECB glede denarne politike ne zavezuje v naprej, bi lahko bil današnji rez v obrestne mere po mnenju analitikov vseeno zadnji v tem nizu. Na naslednji seji julija bi si tako svet ECB lahko vzel premor, da bi ocenil posledice globalnih trgovinskih napetosti, ki so jih povzročile odločitve administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa.

"Z današnjim znižanjem smo v dobrem položaju za uspešno krmarjenje skozi negotovost, ki se kaže na obzorju," je na novinarski konferenci po seji sveta na premor pri zniževanju obrestnih mer namignila tudi predsednica ECB Lagarde. Ta ocena po njenih besedah velja, kljub temu da ni znano, kakšen bo razplet trgovinskih pogovorov med EU in ZDA, kakšni bodo morebitni dejanski carinski ukrepi ZDA in protiukrepi EU ter kakšne bodo dejanske posledice za evrsko gospodarstvo.

Lagarde je povedala tudi, da je ECB s sedanjo ravnjo obrestnih mer "blizu konca cikla denarne politike, ki se je odzivala na šoke pandemije covida-19, vojne v Ukrajini in energetske krize".

ECB je sicer danes objavila tudi najnovejše napovedi za inflacijo in rast BDP.

Letna inflacija v evrskem območju se je maja znižala z 2,2 odstotka na 1,9 odstotka. Po novih osnovnih projekcijah strokovnjakov ECB in nacionalnih centralnih bank držav z evrom bo letos v povprečju znašala 2,0 odstotka, prihodnje leto naj bi upadla na 1,6 odstotka in nato v 2027 spet narasla na 2,0 odstotka.

Napoved za letos in prihodnje leto je za 0,3 odstotne točke nižja kot v zadnjih projekcijah iz marca, napoved za 2027 pa ostaja nespremenjena. Pričakovana nižja inflacija v 2025 in 2026 je po pojasnilih sveta ECB predvsem posledica nižjih predpostavk o cenah energentov in močnejšega evra.

Letošnja realna rast BDP v evrskem območju bo medtem po najnovejših napovedih v povprečju znašala 0,9 odstotka, kar je nespremenjeno glede na marčne napovedi.

To po pojasnilih sveta ECB odraža močnejšo rast od pričakovane v prvem četrtletju ter šibkejše obete v preostanku leta.

Medtem ko se je dejavnost v predelovalnem sektorju okrepila, saj so podjetja okrepila proizvodnjo v pričakovanju dviga ameriških carin, analitiki v storitvenem sektorju zaznavajo upočasnjevanje aktivnosti, je povedala Lagarde.

Če bo negotovost, ki spremlja trgovinske politike, predvidoma zavirala naložbe podjetij in izvoz, še posebno v kratkoročnem obdobju, pa po besedah Francozinje "istočasno več dejavnikov ohranja odpornost evrskega gospodarstva in bi moralo na srednji rok spodbujati rast.

Lagarde je omenila višje realne dohodke gospodinjstev, še naprej dobre razmere na trgu dela, zdravo finančno stanje zasebnega sektorja in olajšane pogoje financiranja, tudi zaradi rahljanja denarne politike. Vse to naj bi podjetjem in prebivalstvu pomagalo kljubovati posledicam globalne gospodarske negotovosti. Rast v srednjeročnem obdobju bodo po pričakovanjih sveta ECB vse bolj podpirale tudi napovedane večje državne naložbe v obrambo in infrastrukturo.

Rast v 2026 naj bi po najnovejših napovedih dosegla 1,1 odstotka, v 2027 pa naj bi bila pri 1,3 odstotka. Napoved za prihodnje leto je v primerjavi z marčno za 0,1 odstotne točke nižja, za 2027 pa ostaja nespremenjena.

V okolju velike negotovosti so strokovnjaki ECB in nacionalnih centralnih bank ocenili tudi nekatere mehanizme, prek katerih bi lahko različni scenarij razvoja dogodkov na področju trgovinske politike vplivale na rast in inflacijo. Po tej analizi bi nadaljnje zaostrovanje trgovinskih napetosti med ZDA in EU ter preostalim svetom v prihodnjih mesecih povzročilo, da bi bila rast in inflacija nižja kot v osnovnih projekcijah. Če pa bodo bodo trgovinske napetosti razrešene z ugodnim izidom, bi bili rast in v manjši meri tudi inflacija višji kot v osnovnih projekcijah.

Večina meril osnovne inflacije sicer po prepričanju sveta ECB nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB. Rast plač je še vedno povišana, vendar se še naprej opazno umirja, dobički pa deloma blažijo njen vpliv na inflacijo. Zaskrbljenost, da bi povečana negotovost in aprilska nihanja na finančnih trgih v odzivu na trgovinske napetosti povzročili zaostrovanje pogojev financiranja, se je zmanjšala, so zapisali v svetu.