STA novice / Matični odbor DZ se je seznanil z letnim poročilom državne revizijske komisije

Na državni revizijski komisiji so lani prejeli 149 zahtevkov za revizijo, rešili pa so jih 152. Zahtevke so reševali v povprečju 12,65 delovna dneva od prejema celotne dokumentacije, kar je nekoliko manj kot leto poprej, ko so jih nekaj nad 13 dni. Upravnih sporov je malo, se pa še naprej povečuje kompleksnost primerov, je ob predstavitvi poročila komisije poudaril Červek.

Lani so uvedli 62 novih prekrškovnih zadev, kar je nekoliko manj kot leta 2023, a več kot v letu 2022. Skupaj so obravnavali 210 prekrškovnih zadev, rešili pa so jih 69. Od rešenih prekrškovnih zadev so opravili 80 zaključnih dejanj, od česar je bilo med drugim vloženih 24 obdolžilnih predlogov in izdanih šest odločb o prekrških. Med najpogostejšimi prekrški je izpostavil podajo neresnične izjave, ponarejanje oziroma spreminjanje listin, neizvedbo postopka oddaje javnega naročila, drobljenje javnih naročil in izogibanje uporabi strožjega postopka.

Červek je izpostavil, da komisija tudi lani ni prejela nobenega zahtevka za revizijo s strani zagovornikov javnega interesa, in sicer Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), Računskega sodišča in Agencije za varstvo konkurence (AVK). Ob tem je pozval k njihovi večji aktivnosti.

Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča je stanje na področju pravnega varstva v Sloveniji dobro, s čimer pa se ni strinjal Andrej Kosi (SDS). Sistem javnega naročanja še zdaleč ni tako učinkovit, kot trdi državni sekretar, je opozoril Kosi.

Po oceni Kosija rak rana javnega naročanja ostaja prilaganje javnih razpisov točno določenim ponudnikom, še vedno prihaja tudi do kartelnih dogovorov in do preplačila posameznih projektov. "Prepričan sem, da bi se lahko marsikateri infrastrukturni projekt naredil mnogo ceneje, če bi bil sistem javnega naročanja nekoliko drugačen," je izpostavil.

Branko Zlobko (Gibanje Svoboda) kot zaskrbljujoče izpostavlja, da pri vlaganju zahtevkov za revizijo ni zagovornikov javnega interesa. "Res da to ni njihova primarna naloga, vendar bi morali v teh postopkih dajati zahtevke tudi Računsko sodišče, KPK in AVK," je poudaril. Med uspehi komisije je izpostavil skrajšanje povprečnega časa reševanja zadev, kar je po oceni Zlobka lahko dober zgled tudi ostalim državnim organom.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je danes seznanil tudi s skupnim poročilom o izvajanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja za leti 2023 in 2024 ter poročilom o podaljšanju začasne zaščite razseljenih oseb iz Ukrajine.

Po pojasnilih Trbiča so državni organi in organi lokalnih skupnosti v letu 2023 skupaj rešili 6392 zahtev po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, od tega so jih dobrih 72 odstotkov rešili državni organi, slabih 29 odstotkov pa organi lokalnih skupnosti. V letu 2024 je bilo rešenih zahtev nekoliko več, in sicer 6538. Državni organi so jih rešili dobrih 74 odstotkov, organi lokalnih skupnosti pa dobrih 25 odstotkov.

Tudi v letih 2023 in 2024 je bila večina zahtev ugodno rešena, kar pomeni, da so prosilci zahtevane informacije prejeli v celoti, je dodal Trbič. "V letu 2023 je bil ta delež slabih 55 odstotkov, v lanskem pa dobrih 50 odstotkov," je navedel. Najpogostejši razlog za delno zavrnitev zahteve je bilo varstvo osebnih podatkov, za zavrnitev zahteve v celoti pa da organ z zahtevano informacijo ni razpolagal. V letu 2023 je bilo na informacijskega pooblaščenca vloženih 436 pritožb, v letu 2024 pa nekoliko več, in sicer 565.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle pa je predstavila poročilo o podaljšanju začasne zaščite razseljenih oseb iz Ukrajine.

Izpostavila je, da je na dan 31. januar letos imelo začasno zaščito v Evropski uniji skoraj 4,3 milijona državljanov tretjih držav, ki so zaradi ruske agresije pobegnili iz Ukrajine. V primerjavi s koncem decembra 2024 se je število oseb s začasno zaščito v EU do konca januarja povečalo za 25.530, je navedla.

V Sloveniji je bilo od 24. februarja 2022 do 3. junija letos vloženih 12.572 vlog za priznanje začasne zaščite, status je bil priznan 11.657 osebam, 140 osebam pa je bila začasna zaščita zavrnjena, je navedla med drugim.