STA novice / Ministri članic EU z dogovorom o večji zaščiti potnikov v letalskem prometu

Na mizah ministrov sta bila tako danes predloga Evropske komisije glede sprememb uredb o pravicah potnikov v letalskem prometu in o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage. Komisija ju je predstavila že leta 2013, članice pa vse do danes niso našle skupnega jezika glede izhodišč za pogajanja z Evropskim parlamentom.

Novi zakonodajni okvir naj bi prinesel jasnejša in enostavnejša pravila za letalske potnike ter ubral boljše ravnovesje med visoko ravnjo zaščite pravic potnikov in ohranjanjem povezljivosti oz. zagotavljanjem enakovrednih pogojev za letalske prevoznike v primerjavi z drugimi ponudniki storitev, so po zasedanju sporočili iz Sveta EU.

Kompromisni predlog za izhodišče za pogajanja s parlamentom, ki so ga danes potrdili ministri, med drugim predvideva, da morajo letalski prevozniki v primeru motenj v letalskem prometu potnikom kar najhitreje ponuditi alternativne lete ali oblike potovanja do njihovih želenih destinacij.

Če tega ne storijo v treh urah od nastale motnje, si lahko potniki sami najdejo alternative in zahtevajo povračilo stroškov v višini največ 400 odstotkov izvirne cene letalske vozovnice.

Posodobljena zakonodaja naj bi jasneje opredeljevala tudi pravico do pomoči potnikom v obliki hrane ali nastanitve. Tudi v tem primeru lahko potniki, če letalski prevoznik ustrezno ne ukrepa, ukrepajo sami in potem zahtevajo povračilo. V primeru težav, ki se pojavijo, ko so potniki že v letalu in čakajo na vzlet, naj bi bila predvidena minimalna pomoč, tovrstno čakanje v letalu pa bi bilo omejeno na največ tri ure.

Po danes potrjenih izhodiščih Sveta bi bil spodnji prag zamude, po katerem je potnik upravičen do odškodnine, pri potovanjih krajših od 3500 kilometrov ali pri letih znotraj EU določen pri štirih urah, odškodnina pa pri 300 evrih. Pri daljših potovanjih pa bil prag pri šestih urah, odškodnina pa pri 500 evrih.

Prevozniki obenem tudi ne bi mogli zavrniti odškodnine zaradi izrednih okoliščin, če ne bi dokazali, da so sprejeli vse možne ukrepe za preprečitev motenj.

Svet je v svojih izhodiščih med drugim posegel tudi v določila, ko gre za odškodnine v primeru odpovedanih letov. Do odškodnine bi bili upravičeni potniki, ki so jih prevozniki o odpovedi obvestili manj kot 14 dni pred letom.

Slovenija po navedbah ministrstva za infrastrukturo poljskega kompromisnega predloga za pogajalsko izhodišče Sveta EU ni podprla. Na ministrstvu so pojasnili, da je v osnovi predlagani triurni prag zamude pri krajših letih in letih znotraj EU, po katerem bi bil potnik upravičen do odškodnine, bolj učinkovit ukrep. Oblikovala ga je namreč sodna praksa, po prepričanju Slovenije pa predstavlja tudi boljšo spodbudo za minimiziranje zamud v letalskem prometu.

"Zato glede te točke nismo odstopali in smo ostali na strani potnikov," so zapisali na ministrstvu. Podobno kot Slovenija so danes ravnale tudi Nemčija, Španija, Portugalska in Avstrija.

Ob robu zasedanja je sicer ministrica Bratušek govorila tudi z evropskim komisarjem za promet in turizem Apostolosom Cicikostasom, ki ga je povabila v Slovenijo. Poudarila je pomen hitrih železniških potniških povezav za Slovenijo v luči prihodnjega akcijskega načrta EU za hitre železnice. Cilj unije je namreč povezava prestolnic in večjih mest s hitrimi železniškimi povezavami.

Komisar je po navedbah ministrstva zagotovil podporo Sloveniji, da bo na zemljevidu hitrih železniških povezav. V ta namen je dogovorjen sestanek na operativni ravni, kjer bodo predstavljene podrobnejše prioritete Slovenije na zemljevidu teh hitrih povezav.