STA novice / Svet EU sprejel načrt za obvladovanje evropskih kibernetskih kriz

Načrt EU za obvladovanje kibernetskih kriz predstavlja smernice za države članice, da izboljšajo zmogljivosti odkrivanja in odzivanja na kibernetske incidente. Gradi na temeljih, ki jih je postavil načrt kibernetske varnosti iz leta 2017, in upošteva nedavno sprejeto zakonodajo, kot sta direktiva NIS2 in akt o kibernetski solidarnosti, so v sporočilu za javnost po zasedanju sporočili iz Sveta EU.

Z danes sprejetim načrtom želijo nasloviti izzive vse bolj zapletenega področja kibernetskih groženj, med drugim s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami in drugimi deležniki, so pojasnili.

Za obvladovanje kibernetskih varnostnih incidentov in kibernetskih kriz so odgovorne predvsem države članice same, vendar lahko incidenti večjega obsega povzročijo tako veliko motnjo, da preseže zmožnost odzivanja posamezne članice, ali pa vplivajo na več držav članic. Ker pa lahko tovrstni incident povzroči večjo krizo, ki bi vplivala na delovanje notranjega trga EU ali predstavljala resno tveganje za javno varnost in zaščito, je za učinkovito krizno upravljanje tovrstnih incidentov nujno sodelovanje na tehnični, operativni in politični ravni, so poudarili.

V načrtu je med drugim navedeno, kaj so obsežni incidenti ali kibernetske krize na ravni EU, kdaj je treba sprožiti krizni okvir in kakšne so vloge pristojnih organizacij in mehanizmov. V načrtu je poudarjen tudi pomen usklajevanja obveščanja javnosti pred, med in po kriznih dogodkih.

Na zasedanju Sveta EU je sodelovala tudi ministrica Klampfer. Posebej je izpostavila čim prejšnjo potrebo po vzpostavitvi lastnega evropskega satelitskega sistema, ki bo omogočal varne komunikacijske kanale v primeru groženj in internetne povezave na območjih, kjer je gradnja širokopasovnega interneta predraga ali skoraj nemogoča, so sporočili z ministrstva za digitalno preobrazbo.

Po njenem prepričanju bi Evropa z lastnim satelitskim sistemom zagotavljala predvsem tehnološko suverenost. Ministrica je v svojih nastopih poudarila tudi pomen strateške avtonomije EU in krepitve odpornosti digitalne infrastrukture.

Klampfer se je v četrtek Luksemburgu udeležila tudi dogodka predstavnikov držav skupine evropskih sredozemskih držav MED9, kateri Slovenija trenutno predseduje.

Dogodek je bil posvečen izmenjavi dobrih praks in razpravi o uporabi umetne inteligence ter novih tehnologij pri reševanju skupnih izzivov regije. Slovenija je na dogodku podala pobudo za skupno mapiranje projektov umetne inteligence v javnem sektorju držav skupine MED9, predvsem na področju podnebnih sprememb, migracij, prehranske in kibernetske varnosti.

Po prepričanju Klampfer bi projekt omogočil boljšo povezljivost, večje sodelovanje in učinkovitejšo rabo obstoječih evropskih zmogljivosti, kot so superračunalniki in evropske tovarne umetne inteligence. Pobudo so soglasno podprle vse države članice MED9, ki poleg Slovenije vključuje še Ciper, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Malto, Portugalsko in Španijo.

Na pobudo se je pozitivno odzval tudi direktor direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pri Evropski komisiji Roberto Viola, so še navedli na ministrstvu.