STA novice / Levica za referendum o povišanju obrambnih izdatkov (zbirno)

Odbor DZ za obrambo je podprl predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki med drugim predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je na seji odbora pred glasovanjem izpostavil, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov. Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, bi se glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Po oceni Levice so namreč največje grožnje za varnost državljanov okoljska kriza, vprašanje zdravstvenega sistema in stanovanjske krize. "Za nas je ta dilema zelo enostavna, seveda je treba vlagati v ljudi, ne pa v orožje".

Izpostavil je, da o povišanju obrambnih izdatkih ni bila opravljena široka javna razprava. Poleg tega raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov. Kot je dejal Vatovec, "to krha legitimnost v demokratičnost te odločitve".

Minister za obrambo Borut Sajovic je na odboru v prvem odzivu na predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov izpostavil, da je izdatke za obrambo in varnost treba zvišati. Ob tem je dejal, da se ta tema že nekaj časa politizira.

Izpostavil je pomen članstva Slovenije v Natu in nepredvidljive geostrateške razmere. Čeprav je predlagateljica posvetovalnega referenduma koalicijska partnerica, Sajovic poudarja, da je koalicija sprejela številne pomembne odločitve.

Odločitev o razpisu posvetovalnega referenduma mora zdaj sprejeti DZ.

Na to je opozoril tudi predsednik odbora DZ za obrambo in poslanec Svobode Martin Premk. Predlog Levice za referendum o dvigu obrambnih izdatkov poslancev Svobode po njegovih besedah ni presenetil.

Poslanec opozicijske NSi Janez Žakelj je potezo Levice pospremil z izjavo, da "z vložitvijo obrambne resolucije očitno ta koalicija razpada pri živem telesu". V največji opozicijski SDS, kjer se tako kot v NSi niso udeležili seje odbora, dogajanja niso komentirali. Oboji so dvigu sredstev za obrambo naklonjeni.

Odzvali se niso niti v koalicijski SD, kjer so predlog resolucije na vladi podprli. Predsednik SD Matjaž Han je hkrati izpostavil previdnost pri političnih odzivih in poudaril nujnost načrta za mir.

Nepovezani poslanec Miha Kordiš, ki je današnjo potezo Levice podprl, je ponovil, da bo v DZ poslal zahtevo proti dvigu obrambnih izdatkov. Od maja s somišljeniki, s katerimi ustanavlja stranko Mi, socialisti, zbira podpise za pobudo za posvetovalni referendum, na katerem bi volivce vprašali: "Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?". Kordiš hkrati meni, da Levica, katere član je bil, tri leta v vladi podpira agresivno politiko Nata.

Poslansko pobudo za razpis tovrstnega referenduma je vladi podal tudi nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Le koalicija, ki ima večino v DZ, lahko namreč takšen predlog pripelje čez matični odbor in glasovanje, je pred časom pojasnil za STA.

Predlog resolucije, ki ga je vlada po javni razpravi sprejela konec maja, predvideva tudi širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe. Predlog, ki ohranja načrt o 10.000 pripadnikih stalne in pogodbene sestave, vpeljuje izgradnjo tako imenovane obvezne rezerve do 30.000 pripadnikov. Ravno načrt o kadrovskem popolnjevanju SV je med javno razpravo dvignil največ obrvi stroke.

Nacionalno varnost obravnava celostno. Tako poleg modernizacije SV vključuje krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe.