STA novice / Ob obravnavi poročila o delu tožilstev znova opozorila o kadrovskih težavah

Statistični podatki izkazujejo, da so državna tožilstva v letu 2024 kljub kadrovski stiski delovala uspešno, je ocenila Bergant. "Leto smo zaključili ne le uspešno, temveč v okviru zastavljenih ciljev, ki smo jih v veliki meri tudi presegli," je izpostavila.

Poudarila je, da so na tožilstvih lani zabeležili trend povečanja pripada kazenskih ovadb, a ne enako na vseh tožilstvih. Nekatera tožilstva imajo nižji pripad, kot zaskrbljujoče pa je izpostavila povečanje pripada na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, ki je kadrovsko tudi najbolj oslabljeno.

Lani so tako tožilstva prejela 27.899 kazenskih ovadb, rešila pa nekoliko manj, tako da je bilo obvladovanje pripada ob koncu leta 96-odstotno. Število nerešenih ovadb pa se je ob koncu lanskega leta nekoliko povečalo in je najvišje po letu 2000, kar Bergant pripisuje kadrovskim stiskam tožilstev ob hkratnemu povečanju števila pripada zadev in povečanju števila narokov na sodiščih.

Da bi bilo delo tožilstev bolj enakomerno obremenjeno, so lani na vrhovnem državnem tožilstvu sprožili mehanizem izenačevanja pripada zadev in 410 zadev iz ljubljanskega okrožnega tožilstva dali v reševanje drugim tožilstvom. Glede kadrovske problematike je Bergant med drugim izpostavila razkorak med dovoljenim in dejanskim številom državnotožilskega osebja. Od skupno predvidenih 381 zaposlitev je bilo lani zaposlenih le 297 javnih uslužbencev, ob čemer Bergant ugotavlja, da zanimanja med mladimi za poklice v pravosodju ni.

Število državnih tožilcev se je iz 216 na zadnji dan lanskega leta letos povečalo na 230, kar pomeni 85,8-odstotno zasedenost delovnih mest. To je največje število državnih tožilcev doslej, je poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Spomnila je, da je vlada letos imenovala 17 novih okrajnih državnih tožilcev, v teku pa so postopki za imenovanje še 22 državnotožilskih mest. Kadrovska situacija se po besedah ministrice izboljšuje tudi na najbolj obremenjenem okrožnem tožilstvu v Ljubljani, kjer so letos imenovali osem okrajnih tožilcev, v teku pa so še postopki za zasedbo 12 državnotožilskih mest.

Med ukrepi za izboljšanje kadrovske situacije je izpostavila novelo zakona o državnem tožilstvu, ki je v zakonodajnem postopku in uvaja koncept enovitega državnega tožilstva. V pripravi je tudi obsežnejša novela zakona o državnem tožilstvu, s katero bo ministrstvo med drugim naslovilo optimizacijo postopkov imenovanj državnih tožilcev, je napovedala.

Andrejo Živic (Gibanje svoboda) je v razpravi zanimalo, kaj je tožilstvo lani storilo za popularizacijo poklica tožilca, pa tudi, ali bi tožilstvo lahko odreagiralo ob medijskih poročanjih o trpinčenju agencijskih delavcev.

Jožef Horvat (NSi) je vprašal, kje so razlogi, da se tako malo mladih odloča za tako zahtevne poklice, kot je tožilski. Na Bergant je naslovil tudi prošnjo, da predstavi svoj pogled na primer državne tožilke Mateje Gončin, ki je javno opozorila na nepravilnosti pri svojem varovanju. "Večkrat dobimo občutek, da jo tisti, ki bi jo morali varovati, pravzaprav nadzorujejo, ob čemer mislim seveda na center za varovanje in zaščito," je izpostavil Horvat.

Način varovanja ni v pristojnosti tožilstva, temveč v pristojnosti policije, je Horvatu odgovorila Bergant. Zagotovila je, da je kot generalna državna tožilka sproti obveščena o stanju ogroženosti in o ukrepih, ki so potrebni za varovanje vsakega posameznega državnega tožilca. A tožilstvo policiji ni nadrejen organ, zato nima nobene pristojnosti policiji odrejati nalog. Tu se naša pristojnost neha, je izpostavila Bergant.

Bolj stabilne kadrovske strukture bi si želeli tudi na specializiranem državnem tožilstvu (SDT), je ob predstavitvi letnega poročila za lani poudarila vodja SDT Darja Šlibar. Lani so tožilci SDT vložili zahtevo za preiskavo zoper skupno 67 fizičnih in pravnih oseb, vložili pa obtožnice in obtožne predloge zoper skupno 110 fizičnih in pravnih oseb.

Obsodilne sodbe so dosegli zoper 74 fizičnih oseb in eno pravno osebo, ob čemer so sodišča izrekla zaporno kazen 53 osebam, denarno kazen 50 osebam, pogojno obsodbo pa 24 osebam. Obsodilnost je bila lani 78-odstotna, kar je več kot leto prej, ko je bila 62-odstotna, je izpostavila Šlibar. Skupni seštevek vseh zapornih kazni je bil lani 168 let, skupni seštevek vseh izrečenih denarnih kazni pa nekaj manj kot dva milijona evrov.

Z višanjem pripada zadev se v zadnjih letih soočajo tudi na oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri SDT. "Če smo leto 2013 končali s pripadom 285 zadev, smo lansko leto končali s pripadom 512 zadev," je izpostavila vodja oddelka Mojca Gruden. A je tudi delež zavrženih ovadb visok, je dodala. "Ljudje, ki so v predkazenskih postopkih, so nezadovoljni z delom policije, temu primerno sledijo njihove ovadbe," je ugotovila med drugim.

Odbor DZ za pravosodje se je danes seznanil s skupnim poročilom o delu državnih tožilstev za lani ter poročiloma o delu Specializiranega državnega tožilstva in oddelka za preiskovanje uradnih oseb.