STA novice / Fides vložil zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o zdravstveni dejavnosti (dopolnjeno)

Sindikat je danes dopoldne vložil zahtevo za presojo ustavnosti tistih členov, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. "Izpodbijane določbe zdravnikom namreč ne omogočajo enakih pogojev za opravljanje dela, temveč uvajajo sistem, ki je neenak, nesorazmeren in brez razumne utemeljitve," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ustavnemu sodišču so predlagali, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje teh členov.

V Fidesu ob tem opozarjajo, da imajo sporni členi lahko nepopravljive posledice ne le za pravice zdravnikov in zobozdravnikov, temveč tudi za paciente. Zaradi omejevanja dela zunaj javnega sistema se namreč lahko zgodijo dodatne kadrovske izgube in zastoji v zdravstveni obravnavi, zlasti v tistih okoljih, kjer je kadra že danes premalo, so prepričani v sindikatu.

"Vladna politika skuša z navidezno pravičnostjo zakriti dejstvo, da s kadrovsko stisko v zdravstvu ne zna in ne zmore upravljati. Ko zdravnikom prepreči dostop do trga dela, pacientom zapre vrata do zdravstvenih storitev. Ustavna presoja je danes edina pot, da zaščitimo pravico do zdravljenja za vse, ki v tem sistemu delamo, in za vse, ki ga potrebujejo," so zapisali besede predsednika sindikata Damjana Polha.

V Fidesu pričakujejo, da bo ustavno sodišče zahtevo obravnavalo prednostno in "s tem pokazalo, da pravna država deluje, tudi ko gre za pravice tistih, ki vsak dan skrbijo za zdravje ljudi".

V sindikatu so vložili ustavno presojo na člene, ki se nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu ali pri t. i. čistem zasebniku, to so členi 51.a, 53., 53.b, 53.c in 53.d zakona o zdravstveni dejavnosti, je za STA dejal član predsedstva sindikata Bojan Kostić.

51.a člen sicer določa, da se mora zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu ali pri koncesionarju, vključiti v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Pogoje za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pa določa 53. člen.

53.b člen je tisti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, saj določa, da lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen pri enem ali več javnih zavodih, sklene pogodbo za krajši delovni čas ali podjemno pogodbo le v okviru javne zdravstvene mreže, za to pa potrebuje soglasje delodajalca. 53.c člen opredeljuje pogoje za sklepanje podjemne pogodbe, 53.d pa določa, da sme zdravstveni delavec, ki v javnem zavodu dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim javnim zavodom, vendar največ za osem ur na teden.

Vložili so tudi zahtevo za oceno ustavnosti prve točke četrtega odstavka, ki med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti našteva, da mora imeti izvajalec zdravstvene določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, in tretje alineje petega odstavka 3.a člena, ki določa, da zdravnik ne more samostojno opravljati zdravstvene dejavnosti, če prej ni bil vsaj dve leti zaposlen v zdravstvenem timu. Zahtevajo tudi oceno ustavnosti 5. člena, ki opredeljuje mrežo javne zdravstvene službe.

Po Kostićevih besedah je namen sindikata, da zagotovijo pravice zdravnikom, ki izhajajo iz ustave, med drugim do proste izbire delodajalca. "Kar ta zakon bistveno omejuje, brez da bi izboljšal dostopnost do zdravstvenih storitev ta paciente," je povedal za STA. Meni, da gre za balkanizacijo sistema in kadrovsko osiromašenje javnih zavodov, kar bo poslabšalo dostopnost do zdravstvenih storitev za zavarovane osebe.

V Fidesu pričakujejo, da bo ustavno sodišče "zelo hitro ukrepalo in zagotovilo, da je zakon skladen z ustavo", je še povedal Kostić.

DZ je 23. aprila po vetu DS ponovno sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Javni zdravstveni delavci in sodelavci za delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih odslej ne bodo več mogli pridobiti novega soglasja, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa lahko delajo pod strožjimi pogoji.

V Fidesu so aktivnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti novele začeli v začetku aprila, po tem ko je DZ novelo prvič sprejel, in napovedali, da bodo zahtevali presojo členov, ki so jih označili za škodljive.