STA novice / Ministrstvo za finance proti predlaganemu dvigu nadomestil za brezposelnost

"Slovenija ima še vedno eno najnižjih stopenj brezposelnosti v območju evra in veliko pomanjkanje delovne sile, na kar redno opozarjajo tudi delodajalci. V tem kontekstu je dvig nadomestil za brezposelnost neracionalen ukrep, ki po našem prepričanju ne spodbuja aktivacije delovno sposobnega prebivalstva, ampak lahko deluje kot negativen signal, zlasti za tiste, ki opravljajo zahtevna in slabše plačana dela," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu.

Kot so dodali, se jim zdi posebej nenavadno, da so dvig nadomestil podprla delodajalska združenja.

Poudarili so še, da zvišanje ni bilo del zaveze k spremembam zakona o urejanju trga dela v okviru načrta za okrevanje in odpornost, od katere so odvisna evropska sredstva. Črpanje 140 milijonov evrov je namreč vezanih na spodbujanje daljše delovne dobe in zmanjšanje vrzeli med starostjo ob odhodu s trga dela in zakonsko določeno upokojitveno starostjo.

Na ministrstvu se zavedajo, da obstaja skupina ljudi, ki so zaradi zdravstvenih, socialnih ali drugih razlogov trajno nezaposljivi, a so zanje že vzpostavljeni posebni mehanizmi, ki ne posegajo v sistem nadomestil, namenjen začasno brezposelnim. Poleg tega v predlagani noveli pogrešajo ukrepe, ki bi naslovili dodatno znižanje brezposelnosti in podprli trajnejšo aktivacijo ljudi na trgu dela.

Kljub pomislekom so pripravljeni pristati na določeno zvišanje nadomestil, ob tem pa so opozorili, da trenutno zbrani prispevki za primer brezposelnosti že sedaj ne zadoščajo za pokrivanje izdatkov. Morebitno poslabšanje razmer bi imelo še bolj negativen vpliv na javne finance in dolgoročno stabilnost sistema, so podčrtali.

Finančno ministrstvo je sicer zvišanje nadomestil v preteklosti že problematiziralo, posledično se je tudi podaljšalo usklajevanje sprememb zakonodaje na ravni Ekonomsko-socialnega sveta.

V različici novele, ki je bila v javni obravnavi, je bilo predvideno, da bi najnižji znesek nadomestila za čas brezposelnosti znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti.

Ministrstvo za delo je zaradi nasprotovanj finančnega ministrstva nato s socialnimi partnerji uskladilo predlog, da naj najnižje nadomestilo znaša najmanj 70 odstotkov minimalne plače, najvišje pa prve tri mesece 130 odstotkov, nato pa vsake tri mesece nekaj manj - 110, 100 in 90 odstotkov, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače.

V praksi bi to letos pomenilo skok najnižjega nadomestila s sedaj fiksiranih 530,19 evra na 894,40 evra in najvišjega nadomestila z 892,50 evra na 1661,04 evra bruto.