STA novice / Med obravnavo predloga zakona o konoplji številni očitki o vsebinskih pomanjkljivostih

Gre za prvi poslanski zakon, ki bo urejal področje medicinske in znanstvene rabe konoplje, je v dopolnilni obrazložitvi predloga zakona poudarila Sara Žibrat iz Gibanja Svoboda. Po njenih besedah gre za revolucionaren zakon za pacienta, saj bo spremenil način predpisovanja konoplje za medicinske namene. Trenutno se konoplja lahko predpiše na poseben recept, kar prinaša določene omejitve glede na bolezenska stanja in glede količin, po novem pa bo predpisovanje konoplje možno na navaden recept, bodisi na zeleni bodisi samoplačniški recept. "Pri tem vso strokovno odločitev za predpisovanje prepuščamo zdravniški stroki," je izpostavila.

Predlog je po oceni Žibrat revolucionaren tudi za gospodarstvo, saj ne predvideva monopola na področju proizvodnje in pridelave konoplje za medicinske namene, temveč bo za dovoljenje lahko zaprosilo vsako podjetje, ki bo ustrezalo zakonskim pogojem. Med prednostmi predloga zakona je med drugim izpostavila odpravo nepotrebnih birokratskih ovir, ki jih poznajo v drugih državah, kjer imajo monopol in obvezen državni odkup vse pridelane konoplje.

Država vse do danes ni vzpostavila jasnih pravil za gojenje, pridelavo in predelavo konoplje za medicinske namene v Sloveniji. Posledično je še danes dostop bolnikov do konoplje in zdravil iz konoplje otežen in predvsem drag, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin opozoril vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Po mnenju Levice je zakon dober, so pa vložili dopolnilo, s katerim želijo preprečiti, da bi se v Sloveniji na dolgi rok vzpostavil monopol nad pridelavo medicinske konoplje. "Predlog zakona bomo ne glede na vse podprli," je poudaril Vatovec.

Predlog zakona bodo soglasno podprli tudi v poslanski skupini Gibanje Svoboda. "Podatki, da imamo v Sloveniji več kot 130.000 onkoloških bolnikov, da jih paliativno oskrbo vsako leto potrebuje več kot 6000 ter ocene, da je približno 70 odstotkov uporabnikov konoplje na črnem trgu bolnikov, jasno kažejo, da trenutni sistem ne sledi potrebam bolnikov," je poudarila Janja Sluga. Po njenih besedah se v Svobodi zavzemajo za postopno in nadzorovano legalizacijo konoplje po zgledu drugih razvitih držav, očitke, da želijo z zakonom urediti zadeve, ki so sicer zakonsko že urejene, pa je zavrnila kot neutemeljene.

"Drži, da je uporaba konoplje v medicini pri nas zakonsko že dovoljena, in sicer od leta 2017. Zakonsko neurejeno pa ostaja področje gojenja, pridelave in predelave konoplje za medicinske namene. To pomeni, da je Slovenija na področju medicinske konoplje v celoti odvisna od uvoza iz tujine," je izpostavila.

Po oceni poslanske skupine nepovezanih poslancev predlog zakona vsebuje nekatere vsebinske pomanjkljivosti in postopkovne vrzeli, zato ga v sedanji obliki ne morejo podpreti in bodo ob glasovanju vzdržani. "Vzdržan glas razumemo kot konstruktiven signal predlagatelju in vladi," je poudaril Tine Novak. Vlado pozivajo, naj pred drugo obravnavo zagotovi pluralno licenciranje z jasnimi roki, poenostavljenimi receptnimi postopki, pospešenimi raziskovalnimi koridorji, jasna in konkurenčna pravila za industrijsko pridelavo ter celovit digitalni nadzorni sistem. "Naš cilj je zakon, ki bo dejansko služil bolnikom, znanosti in gospodarstvu, ne pa podvajal administrativnih ovir in povečal stroške," je dejal Novak.

Jožef Jelen (SDS) se je v predstavitvi stališča poslanske skupine naslonil na mnenja dela strokovne in zainteresirane javnosti, da predstavlja predlog zlorabo konoplje za populistične politične namene, je v globokem neskladju z mednarodnimi konvencijami ter ne zagotavlja jasne in strokovne regulacije, ki bi jo tako občutljivo področje nujno potrebovalo. Zato ga je treba bodisi posodobiti bodisi zavrniti, je izpostavil. Predlagateljem je očital, da s predlogom ne uresničujejo volje ljudi, izražene na lanskem referendumu, in ne izpolnjujejo koalicijske zaveze, "delate zgolj navidezno kljukico, s katero se boste lažno hvalili v naslednji volilni kampanji," je poudaril.

Čeprav je namen zakona omejen na strogo nadzorovano uporabo, lahko prispeva k zmanjšanju percepcije tveganja glede konoplje, kar z vidika javnega zdravja ni brez posledic, pa opozarjajo v NSi. V času, ko se Slovenija sooča z velikimi izzivi na področju duševnega zdravja in zlorabe psihoaktivnih snovi, bi morala zato vsaka zakonodajna sprememba, ki zadeva nadzor varovane substance, temeljiti na dolgoročni javnozdravstveni presoji in vključevati širši preventivni kontekst, je poudarila Iva Dimic. Ker lahko odsotnost celovite strategije in previdnostnega pristopa povzroči več škode kot koristi, v Novi Sloveniji predloga ne bodo podprli, je dejala.

Zakona ne bodo podprli tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov. Zakon ne pomeni večje dostopnosti zdravil in bolj humane obravnave bolnikov, pogoje za znanost zaostruje, učne namene omejuje, kmetijski uporabi pa pretirano oži možnosti za delovanje in razvoj, je med drugim naštel Damijan Bezjak Zrim. Kot je dejal, v poslanski skupini ostajajo "čvrsti podporniki medicinske rabe konoplje", a temu zakonu ne morejo dati podpore.