STA novice / DZ podprl spremembe pri poklicni maturi

Kot je na torkovi obravnavi v DZ pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, je temeljni cilj novele, da "vsem dijakom v času rednega izobraževanja zagotovimo doseganje ustreznega standarda znanja in kompetenc glede na njihove sposobnosti in njihovo odločitev za vstop na trg dela oziroma v nadaljnje izobraževanje".

Po novem bo dijakom omogočen pristop k poklicni maturi iz štirih ali petih predmetov. Peti predmet so lahko sicer dijaki opravljali že doslej, a ni bilo sistemsko zagotovljenih priprav in pogosto tudi ne izvedbe internega dela, po spremembi pa bodo dijaki deležni ustreznih priprav, je pojasnil. Z opravljeno poklicno maturo iz petih predmetov bodo pridobili strokovno izobrazbo in hkrati imeli možnost izobraževanja na univerzitetnih in enovitih magistrskih programih. Dosedanja poklicna matura iz štirih predmetov pa po njegovih zagotovilih ostaja nespremenjena.

Druga bistvena sprememba zakona se po ministrovih besedah nanaša na ukinitev zimskega roka poklicne mature, v katerem maturo prvič opravlja le približno dva odstotka kandidatov. Prav tako se izenačuje možnost kandidatov, ki opravljajo poklicno in splošno maturo v dveh delih, in sicer bodo lahko tudi kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih, popravljali negativno oceno ali izboljševali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, je pojasnil Logaj.

V koalicijskih poslanskih skupinah so v torkovi razpravi noveli napovedali podporo. Med drugim so izpostavili, da gre za pomemben korak k večji dostopnosti in pravičnosti visokošolskega izobraževanja.

V opozicijskih poslanskih skupinah pa so do rešitev kritični. Med drugim so opozorili, da so bile spremembe predlagane brez kadrovske in organizacijske analize ter da bodo imele manjše srednje strokovne šole s takšno izvedbo mature kar nekaj težav. Po njihovem mnenju zakon preveč neposredno vsiljuje gimnazijski model v srednje strokovno izobraževanje, s čimer se strokovni predmeti potiskajo v ozadje, krepi pa se vloga srednjih šol kot selektorja za vstop na univerze, s čimer se še bolj v ospredje postavlja učenje za točke.