STA novice / DZ sprejel zakon o Akademiji znanosti za trajnostni razvoj Slovenije

Predlog zakona so vložili koalicijski poslanci, in sicer zaradi potrebe po vzpostavitvi specializirane nacionalne institucije, namenjene povezovanju vrhunskih znanstvenih in strokovnih kapacitet z javnimi politikami, gospodarstvom in širšo družbo na področju trajnostnega razvoja, je v torkovi razpravi na seji DZ v imenu predlagateljev pojasnil Gašper Ovnik (Svoboda).

Z dopolnili, ki jih je DZ v današnji tretji obravnavi tudi sprejel, se po njegovih besedah jasneje opredeljuje, v katerem delu se uporablja splošni zakon o zavodih, natančneje se določa priprava programa dela, finančnega načrta in pogojev za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna.

"Akademija bo kot strokovni znanstveni forum zagotavljala podporo odločanju na ravni države, podpirala razvojno usmerjene raziskave in prispevala k oblikovanju celovitih rešitev na področjih, kot so energetski prehod, varstvo narave, podnebne politike in izobraževanja za trajnostni razvoj. S tem bo postala pomemben akter v znanstvenem in razvojnem prostoru," je dejal Ovnik. Takšna rešitev je po njegovih besedah "skladna z vizijo Slovenije kot družbe znanja, inovacij in dolgoročne vzdržnosti ter dopolnjuje obstoječo institucionalno krajino".

Kot je poudarila Mirjam Bon Klanjšček (Svoboda), je trajnostni razvoj mednarodno uveljavljen koncept, ki zahteva usklajeno obravnavo ekonomskih, okoljskih in družbenih vidikov razvoja. Ustanovitev AZTRS po njenih besedah pomeni dodano vrednost za naš raziskovalni in družbeni prostor ter podpira vizijo Slovenije kot države znanja, sodelovanja in trajnostnega razvoja.

Po besedah Damijana Bezjaka Zrima (SD) lahko akademija s svojim znanstvenim delom, strokovnimi analizami in raziskovalnimi prispevki odigra ključno vlogo pri preoblikovanju rešitev za izzive, s katerimi se soočamo kot družba. Izzivi, kot so klimatske spremembe, izčrpavanje virov naraščajoče socialne in ekonomske razlike ter geopolitične napetosti, zahtevajo sodelovanje med različnimi znanstvenimi disciplinami, so prepričani v SD.

Po mnenju Tatjane Greif (Levica) je škoda, da te akademije niso ustanovili že prej, saj bi bil njen prispevek morda lahko "jeziček na tehtnici, ki bi preprečil marsikatero potezo ali projekt, ki je bil v popolnem nasprotju z vizijo pravičnega prehoda in okoljske odgovornosti," je dejala. Ob tem je omenila šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, postavitev lakirnice družbe Magna Steyr sredi območja rodovitnih kmetijskih zemljiščih v Hočah in postavitev kanalizacijskega kanala C0 čez ljubljanski vodonosnik.

V opoziciji so bili do ustanovitve AZTRS kritični. Franci Kepa (SDS) je omenil, da je organizacijski temelj akademije civilnodružbeno gibanje Slovenska akademija znanosti za trajnostni razvoj, ustanovljeno leta 2023. Po njegovih besedah je predsednik omenjenega gibanja "naša siva eminenca na področju ustvarjanja javnega mnenja Niko Toš, ustanovni člani pa naši številni vidni nekdanji in sedanji pripadniki leve politične opcije". "Zakon prinaša zgolj in samo davkoplačevalski denar točno določenemu družbenemu gibanju," je izpostavil.

Tudi v NSi so prepričani, da ustanovitev AZTRS ni strokovno utemeljena in pomeni neučinkovito porabo javnih sredstev. Iva Dimic (NSi) je opozorila, da ozko usmerjena akademija ne bo imela ustrezne možnosti za mednarodno povezovanje, kar bo dodatno zmanjšalo njen strokovni in strateški vpliv. Tako v SDS kot NSi so opozorili tudi na stališče Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), da že sami pokrivajo vsa področja, ki naj bi jih pokrivala Akademija znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, in da gre torej za podvajanje.