STA novice / Zakon o varovanju kulturne dediščine kljub kritikam stroke v medresorskem usklajevanju (tema)

Kratek čas za popravljanje in dopolnjevanje zakona ter drugo javno obravnavo

Ministrstvo je prvo verzijo predloga zakona o varovanju kulturne dediščine v javno obravnavo dalo lani decembra. Nanjo je prejelo veliko pripomb, poleg tega je v marcu in aprilu organiziralo vrsto sestankov s posameznimi skupinami. Kot so za STA zapisali na oddelku za umetnostno zgodovino in oddelku za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti (FF), so bili pogovori zahtevni in konstruktivni, a so se zaključili, še preden so na njih lahko naslovili vse bistvene pripombe na prvi predlog zakona.

Popravljen predlog zakona je bil nato maja v javni obravnavi, a le šest delovnih dni. Na FF so po pregledu ugotovili, da na področjih varovanja nepremične dediščine, arhitekturne in arheološke ter na področju dediščinskih raziskav v predlogu še vedno ostaja vrsta težav. Kot so zapisali, zakon še vedno objektivno zmanjšuje raven varstva kulturne dediščine v primerjavi s sedaj veljavnim zakonom ter še ni zrel za medresorsko usklajevanje.

Na drugi strani na ministrstvu menijo, da so, kot so zapisali za STA, s predlaganimi spremembami izboljšali pravno jasnost, okrepili preventivno varstvo in na novo uvedli varstvo dediščine v izrednih razmerah kot so naravne nesreče in vojne. Trditve, da zakon znižuje raven varstva, zavračajo. "Nasprotno, z bolj jasno opredeljenimi postopki in povezavo varstva dediščine z načrtovanjem v prostoru krepimo prav tiste mehanizme, ki v praksi pogosto niso delovali," so zapisali za STA. Prepričani so tudi, da zakon omogoča nadaljnja usklajevanja v zakonodajnem postopku.

Arheologi in umetnostni zgodovinarji pripombe strnili nekaj točk

Na oddelku za umetnostno zgodovino in oddelku za arheologijo FF so svoje pripombe na dopolnjeni predlog zakona strnili v šest točk. Uvodoma opozarjajo, da je novi predlog še vedno terminološko neusklajen in pomanjkljiv ter jezikovno in strukturno nejasen. Podobno menijo v Slovenskem umetnostnozgodovinske društvu (SUZD), kjer, kot so zapisali za STA, tudi menijo da se z vključevanjem muzejske dejavnosti v zakon zmeda samo povečuje.

Oboji so kritični do rešitev glede urgentne odstranitve stavbne dediščine ter zanemarjanja in uničenja dediščine ali arheoloških ostalin. Na ministrstvu pojasnjujejo, da predlog novega zakona v primerjavi z veljavnim odstranitev stavbne dediščine predvideva v okviru posegov in ne kot ločen postopek, ki se vodi na ministrstvu in v katerem o odstranitvi odloča minister na podlagi dejstev o ogrožanju ljudi in premoženja. Predlog po njihovih besedah umešča morebitno odstranitev v sklop strokovne presoje, ki jo izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in natančno določa pogoje za tovrstni poseg, ministrstvo pa je drugostopenjski organ.

Na FF opozarjajo tudi na zmanjšanje varstva dediščine, varovane v prostoru. Predlog novega zakona predvideva varovana območja dediščine (VOD), ki so, kot so zapisali, v praksi popolnoma nepreizkušen postopek in za katera bo potrebnih še nekaj let, da se vzpostavijo. Menijo tudi, da trenutno kadrovsko stanje na ZVKDS ob velikem obsegu tekočih nalog nikakor ne omogoča vzpostavitve VOD v zakonsko določenem roku.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je varovana območja dediščine uvedel že sedaj veljavni zakon, a niso bila nikoli implementirana. Predlog novega zakona jih ohranja ter povezuje varstvo dediščine s prostorskim načrtovanjem, saj predvideva vključevanje dediščine že v fazi priprave prostorskih planov in aktov. Predlog tudi ne spreminja pravnega varstva arheoloških najdišč, vpisanih v register, temveč zgolj na bolj pregleden način vključuje tudi novo odkrita arheološka najdišča v načrtovanje prostorskih aktov, dodajajo.

Na FF še opozarjajo, da je v predlogu zakona tudi le deloma rešena problematika raziskovanje dediščine ter da ostaja nerešen problem raziskovanja v muzejskih inštitucijah, pri katerih je v okviru javne službe raziskovanje omejeno le na muzejske zbirke in posebej na premično in nesnovno dediščino. Sprašujejo se, kaj je z muzeji, ki se ukvarjajo z arhitekturo.

Tako na FF kot pri SUZD so kritični do posegov v strukturo ZVKDS, kot je denimo ukinjanje Službe za kulturno dediščino z generalnim konservatorjem. Na ministrstvu odgovarjajo, da predlog zakona prinaša določitev skupnih nalog javne službe glede na poslanstvo ZVKDS in posebnih nalog organizacijskih enot. Z ukinjanjem Službe za kulturno dediščino in Centra za konservatorstvo pa daje večjo težo javni službi, ki jo izvajajo vse organizacijske enote in vzpostavlja poenoten strokovni okvir. Kot dodajajo, bo natančnejšo ureditev ZVKDS prinesel ustanovitveni akt.

Predlog zakona tudi predvideva povezovanje muzejev v mrežo, pri čemer, kot opozarjajo na FF, ne odgovarja na temeljna vprašanja organiziranosti, pristojnosti in financiranja muzejev, ključna vprašanja pa prelaga na uredbo o muzejski mreži, ki naj bi bila pripravljena z enoletnim zamikom in katere vsebina je v celoti neznana. Novi predlog tudi povsem prezre zasebne muzeje in zbirke.

Po mnenju ministrstva ključna vprašanja usklajena

Tako na oddelku za umetnostno zgodovino in oddelku za arheologijo na FF kot pri SUZD menijo, da je zakon še vedno slabo pripravljen, zato predlagajo, da se ga umakne. Predlagajo, da se zagotovi dovolj časa in ustrezna strokovna skupina, ki bo v komunikaciji z vsemi ključnimi institucijami, ki skrbijo za varovanje dediščine, in strokovnjaki vseh temeljnih dediščinskih ved pripravi novo različico zakona.

Na ministrstvu pa nasprotno menijo, da so v popravljenem in dopolnjenem predlogu uskladili poglavitna vprašanja, ki so v pristojnosti ministrstva in s popravljenimi rešitvami tudi zvrnili skrbi, ki so bile izražene v javni obravnavi. Pri tem so, kot so zapisali, upoštevali tudi izhodišča, ki so jih dorekli v preliminarnem medresorskem usklajevanju.

Kot so še zapisali, so prepričani, da zakon ponuja trdno strokovno in pravno podlago za varovanje kulturne dediščine in omogoča tudi nadaljnja usklajevanja v zakonodajnem postopku.