STA novice / Predlog glede dostopa do registra dejanskih lastnikov skozi sito odbora DZ

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je povedala, da je glavni cilj predloga novele prenos evropske direktive glede dostopa do registra dejanskih lastnikov. Sedaj se omogoča javni dostop do nekaterih podatkov, kot so osebno ime, država prebivališča in višina lastniškega deleža, kar pa je po razsodbi Sodišča EU nesorazmerno, saj se s tem posega zlasti v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Evropska komisija je zato direktivo spremenila tako, da je dostop do registra dejanskih lastnikov omejila na osebe, ki za takšen dostop izkažejo upravičen interes. "Ta interes je izkazan, če je namen dostopa povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji," je pojasnila Prah.

S predlogom se vzpostavlja tudi pravno podlago za povezavo registra dejanskih lastnikov s ključnima informacijskima sistemoma, ki ga upravlja ministrstvo za finance in podpira poslovanje proračunskih uporabnikov ter ki ga upravlja ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in je namenjen podpori izvajanju evropske kohezijske politike. S tem se po njenih navedbah omogoča celovit nadzor nad porabo sredstev.

Sprememba v predlogu zakona se nanaša na izboljšanje režima povratnih informacij. Po obstoječi ureditvi urad za preprečevanje pranja denarja povratne informacije o izsledkih svojih preiskav v zvezi s sumljivimi transakcijami pošlje le zavezancem, ki so podali prijavo, ne pa tudi tistim subjektom, od katerih je zahteval dodatne podatke v okviru izvajanja svojih preiskovalnih pooblastil.

"To je v praksi vodilo do neustrezne obravnave strank, saj so banke pogosto bolj iz previdnosti zaprle račune strank, glede katerih so prejele zahtevo urada za dodatna pojasnila, čeprav urad ni ugotovil nepravilnosti in za to ni bilo utemeljenega razloga," je pojasnila. Zato bo po novem urad povratne informacije o izidu preiskave poslal tudi drugim zavezancem, ki so bili vključeni v postopek.

Predlog novele spreminja še status častnih konzulov funkcionarjev, ki po novem ne bodo več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe. "V praksi se je pokazalo, da takšen status nesorazmerno omejuje poslovne dejavnosti častnih konzulov v Sloveniji, ki so pogosto tudi lastniki ali nosilci upravljavskih funkcij v gospodarskih družbah," je pojasnila Prah.

Pregled ureditev po državah EU je po njenih besedah pokazal, da je Slovenija edina država EU, ki častne konzule uvršča med politično izpostavljene osebe. Kot je dodala, pa bodo zavezanci dolžni opraviti poglobljen pregled stranke, torej tudi častnega konzula, če bodo ocenili, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, država oz. gospodarsko področje pomeni povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma.

V SDS so predlagali dopolnilo, s katerim bi jasno opredelili, da se kot politično izpostavljene osebe štejejo izvoljeni predstavniki nacionalnih zakonodajnih teles, ne pa tudi predstavniki lokalnih, kot so denimo občinski svetniki, je povedal Rado Gladek. Odbor predloga ni sprejel.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ je povedala, da se opredelitev zakonodajno telo nanaša na telo, ki sprejema zakone. Državna sekretarka je dodala, da predloga, ki ga je SDS vložila tik pred sejo, niso preučili in da ne morejo predvideti njegovih posledic. Napovedala je, da bodo to preučili in morebitne spremembe predlagali pri pripravi novega predloga, ki je že v pripravi.