STA novice / Odbor za izobraževanje skozi drugo obravnavo predloga zakona o visokem šolstvu

Predlog zakona o visokem šolstvu po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urbana Kodriča prinaša jasno vizijo prihodnosti slovenskega visokega šolstva. Ureja postopno zviševanje javnih sredstev za visoko šolstvo, pod določenimi pogoji omogoča brezplačen študij na javnih univerzah, podaljšuje tudi obdobje sklepanja pogodb o financiranju univerz s sedanjih štirih na šest let, je pojasnil.

Kot novost zakon po njegovih besedah uvaja časovno prilagojen študij, ki bo podobno kot dosedanji izredni študij, namenjen študentom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo študirati redno. Zakon podrobneje ureja tudi postopek dodeljevanja koncesij, uvaja mikrodokazila za pridobitev določenih kompetenc, povečuje avtonomijo univerz, dodana je tudi skrb za slovenski jezik, je naštel. "Zakon je nastajal v okviru delovne skupine in vsebuje rešitve, okoli katerih so se deležniki sporazumeli oziroma dosegli najnižji kompromis," je zaključil.

Državni svetnik Radovan Stanislav Pejovnik je povedal, da državni svet podpira predlog novega zakona, ker prinaša pomembne novosti in številne izboljšave. Je pa po njihovem med drugim vprašljivo in v nasprotju z dobrimi praksami v tujini združevanje visokošolskih strokovnih programov in univerzitetnih študijev znotraj istih institucij. Kot je dodal, predlagajo razmislek o uvedbi samostojnih "kolidžev" z usmerjenim, praktičnim poukom.

Rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar je v imenu rektorske konference, ki ji predseduje, povedala, da so sodelovali pri pripravi predloga zakona, ki ga podpirajo in ga ocenjujejo kot kompromis. "Želeli smo si, da bi bil zakon bolj odprt in fleksibilen z večjo možnostjo vpenjanja slovenskih univerz v evropski univerzitetni prostor," je povedala.

Predlog zakona o visokem šolstvu sta podprla tudi rektorja ljubljanske in mariborske univerze, Gregor Majdič in Zdravko Kačič, ker dviguje financiranje visokega šolstva na 1,5 odstotka BDP in sledi evropskim smernicam visokega šolstva.

Da so s prenovljenim visokošolskim zakonom zadovoljni v Študentski organizaciji Slovenije, je povedal predsednik Luka Mihelič, ki je tudi sodeloval pri pripravi zakona. Med ključnimi pozitivnimi spremembami je izpostavil bolj odprt izobraževalni proces, ki omogoča poučevanje v tujih jezikih, za kar si je ŠOS uspešno prizadeval. Omenil je tudi delni študij zaposlenih, ki bodo imeli iste pravice kot redni študenti, ter mikrodokazila, ki jih bo posameznik dobil na podlagi krajšega izobraževanja na visokošolskih zavodih.

Medtem pa so v Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov Slovenije do predloga zakona zelo kritični. "Kljub aktivnemu sodelovanju v delovni skupini številne naše pripombe in predlogi niso bili upoštevani, prav tako ni bilo odgovora na vprašanja, ki smo jih večkrat zastavili predstavnikom ministrstva," je povedala Barbara Toplak Perovič iz skupnosti. Med ključnimi nerešenimi vprašanji je posebej izpostavila določanje javne službe v visokem šolstvu ter vprašanje (ne)enakopravnega financiranja na podlagi akreditacije, ki je po njenem v nasprotju z nacionalnim programom visokega šolstva.

V razpravi je Tatjana Greif (Levica) med drugim opozorila na razlikovanje v teži glasov pri imenovanju rektorja in dekanov. Z namenom enakopravne obravnave in zastopanosti vseh zaposlenih na javnih univerzah so v stranki vložili dopolnili, ki pa ju odbor ni sprejel. Jožef Lenart (SDS) je prepričan, da je postopek dodeljevanja koncesij, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževanje v okviru javne službe ne izvaja ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu, hud udarec za študente in visoko šolstvo. Kajti okoli 15 odstotkov študentov, ki študirajo na samostojnih visokošolskih zavodih, se, kot pravi, hitro zaposli.

Poslanci so se nato opredeljevali do kopice dopolnil, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije, in jih tudi vse sprejeli.

Odbor je danes obravnaval in sprejel tudi predlog zakona o šolski inšpekciji, ki uvaja sistemske preglede. Zakon predvideva sprotno evalvacijo delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in svetovalno vlogo šolske inšpekcije, po prepričanju ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa bodo pregledi pripomogli tudi k poenotenju delovanja šolskega sistema.