STA novice / Predlog za omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj skozi sito odbora DZ

Dopolnila so vložili v Svobodi, SD in Levici. Pripravilo jih je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, vlada pa podprla prejšnji teden. Sledila so pripombam zakonodajno-pravne službe DZ. Z njimi se določa, da bo kriterije za določitev občin s splošno časovno omejitvijo oddajanja določila vlada, pri tem pa bo upoštevala analizo o nedostopnosti stanovanj in obseg oddajanja v kratkotrajni najem. Seznam bo veljal dve leti. Te občine bodo lahko po opravljeni analizi omejitev spremenile, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.

Levica je predlagala, da bi omejitev postavili pri največ 90 dneh, kolikor po znaša povprečna uradna doba oddajanja nepremičnin za ta najem, je dejal Milan Jakopovič. S pragom pri 270 dnevih bi po njegovem občine priznale težavo na stanovanjskem področju, če bi omejitev lahko ostala pri 270 dneh, pa regulacije sploh ne bi bilo. "Šlo bi le za birokratski postopek brez učinka," je ocenil. A odbor tega predloga ni podprl.

Po predlogu novele se ustvarja pravno podlago za regulacijo tudi v občinah, ki ne bodo uvrščene na seznam. Predlog medtem ne predvideva več razlikovanja časovne omejitve glede na tip stavbe, potem ko je prvotni predlog predvideval omejitev na 90 dni v večstanovanjskih in 180 dni v eno- in dvostanovanjskih objektih. Ob tem črta omejitev, da je mogoče v večstanovanjskih stavbah dejavnost izvajati le s statusom sobodajalca.

Časovne omejitve bi začele veljati z letom 2027, leto prej bi začeli veljati splošni pogoji, predvsem obveznost pridobitve soglasja solastnikov. Po novem bo moral ponudnik objaviti datum začetka oddajanja in oddajo na vhodnih vratih označiti standardizirano oznako. V register vpisan obrat bo moral pridobiti identifikacijsko številko, ki bo predpogoj za oglaševanje preko platform. Po prekoračitvi časovne omejitve bo ta številka blokirana.

V opoziciji predloga ne podpirajo. Po mnenju Rada Gladka iz SDS to ne rešuje težav mladih s stanovanji. "Ne rešuje pravih stvari, omejuje pa svobodno podjetniško pobudo," je dejal. Pot, da se na odboru za gospodarstvo rešuje stanovanjsko problematiko, se ne zdi prav Andreju Kosiju iz SDS. Po njegovem lahko lastnik stanovanja tega prepusti v bivanje, komur sam želi, v zakonu pa pogreša ukrepe za lažje poslovanje gostincev.

Franc Medic iz NSi je stanovanjski problem označil za resno težavo. "Zakon ima nekaj dobrih stvari, a je slab, ker se problematike lotevate na napačnem mestu," je ocenil. Po njegovem bi morali izboljšati stanovanjski zakon in pravno zaščito najemodajalcev, zmanjšati število praznih stanovanj, graditi nova stanovanja in študentske domove, izboljšati dostop do kreditov, dati davčne olajšave mladim družinam in pospešiti postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja.

V koaliciji predlog pozdravljajo. Andreja Kert iz Svobode je opozorila, da ta ne prinaša le sprememb na področju kratkotrajnega oddajanja. "Rešuje težavo, ki se je dolga leta ni naslavljalo. Pristop je pravi in postavlja kamenček v mozaik ureditve stanovanjskega problema," je dejala. Dodala je, da so vladni ukrepi na tem področju komplementarni. Spomnila je, da predlog prinaša strokovno kategorizacijo gostinskih obratov višje kakovosti, večjo svobodo lokalnih skupnosti pri določanju obratovalnega časa in nadgradnjo registra nastanitvenih obratov.

Po mnenju Lucije Tacer iz Svobode bo omejitev v nekaterih občinah naredila razliko. "To je en korak in hkrati sporočilo, da je stanovanje dom in da spodbujamo to, da se stanovanja na tak način tudi uporabljajo," je dejala. Naštela je vladne ukrepe na tem področju, med njimi dokapitalizacijo stanovanjskega sklada za zagon cikla gradnje novih stanovanj, prenovo stanovanjske in prostorske zakonodaje, ki je v parlamentarnem postopku, ter na davčno olajšavo za mlade, ki velja že nekaj let.

"Predlog smo dolgo pričakovali," je priznal Jakopovič in dejal, da ga prepoznavajo kot prvi korak, da se stanovanja vrne osnovnemu namenu, da so domovi, in ne investicijski produkti. Damijan Bezjak Zrim iz SD je dodal, da bo zakon prisilil tiste, ki stanovanja oddajajo za kratek čas, da se odločajo za dolgoročno oddajo ali prodajo. Po njegovem bi morali ta zakon spremljati še drugi ukrepi, med drugim denimo davek na nepremičnine.

Pred razpravo poslancev je stališče prestavila zainteresirana javnost. V njih so se potrdile besede državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža, da eni zagovarjajo še strožjo regulacijo, kot jo predvideva predlog, drugi pa ji ostro nasprotujejo. "Obe strani sta nezadovoljni, kar pomeni, da z zakonom ni nič narobe," je povzel Lenart Žavbi iz Svobode. Črno-belo razpravo je označil za trend, ki spremlja tematike, ki so že dolgo odprte. "Zakon je potreben, deregulirana področja na dolgi rok ponavadi ne koristijo nikomur," je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je poudaril, da zakon "ne ukinja turizma, ne apartmajev, ne kmečkega turizma, ne v zadnjem času bolj priljubljenih nastanitvenih enot, ki so opredeljene kot storitvena dejavnost". Ureja se opravljanje dejavnosti v stanovanjskem objektu, kar je v času množičnega turizma nujno. Nekje turistična raba v stanovanju ali hiši ni problematična, v nekaterih predelih pa je to izrazito problematično in ima negativne učinke. Tam je poanta signal, da se kratkoročno res oddaja stanovanje, v katerem se prebiva, za tistega, v katerem se ne, pa, da se ga da v dolgoročen najem, je opisal.

Zakon prinaša opredelitev razmerij med etažnimi lastniki z vidika podanih soglasij za kratkoročno oddajanje, varovanje posebne kategorije stanovanj, kar so oskrbovana stanovanja, v katerih bo kratkoročno oddajanje prepovedano, ter pregled in nadzor nad oglaševanimi stanovanjskimi enotami, je dodal.