STA novice / Državni svet za ustavno presojo zakona glede razlastitve lovskih družin

"Gre za še en primer, ko je država s splošno zakonsko določbo enostransko in brez presoje konkretnih okoliščin prizadela ustavno varovane pravice lovskih organizacij," so sporočili iz državnega sveta. V zahtevi, ki bo romala na ustavno sodišče, trdijo, da izpodbijani člen krši več določb ustave, med njimi pravico do zasebne lastnine, enakost pred zakonom in načelo pravne države. Hkrati predstavlja kršitev evropskih človekovih pravic.

Leta 1993 sprejeti zakon v 14. členu določa, da se vsa kmetijska in gozdna zemljišča v družbeni lasti, ne glede na način njihove pridobitve, prenesejo na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Razlog za takšno splošno podržavljenje kmetijskih zemljišč in gozdov je bil v preprečitvi pozidave najboljših kmetijskih zemljišč, a kot je v zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zapisala komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pri tem ni upoštevalo posebnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, s katerimi so upravljale le lovske družine in zveze.

Lovci so namreč v času pred uveljavitvijo zakona z lastnimi sredstvi in na podlagi odplačnih pravnih poslov pridobili nekatera zemljišča za izvajanje svoje osnovne dejavnosti, to je trajnostnega upravljanja z divjadjo, in v prejšnjem sistemu je bila tako pridobljena lastnina opredeljena kot družbena lastnina.

Doslej je bil sicer sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pri gospodarjenju z na ta način pridobljenimi zemljišči precej neaktiven. Lovci so tako dolgo časa še naprej nemoteno upravljali s "svojim" premoženjem, a v zadnjem obdobju se to spreminja in dejansko izgubljajo zemljišča, ki so velikega pomena za opravljanje njihovega poslanstva, še piše v zahtevi.

V lovskih družinah in zvezah pričakujejo, da jim bodo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih pridobile kot osebe civilnega prava na odplačen način, nato pa so bili na podlagi 14. člena zakona preneseni v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, vrnjeni.