STA novice / V javni razpravi predlog novele zakona o zdravniški službi

Na ministrstvu želijo z novelo povečati privlačnost specializacij družinske in urgentne medicine. Specialisti urgentne medicine se na drugo specializacijo sicer lahko prijavijo že sedaj, a v času opravljanja specializacije prejemajo plačo specializanta, ki je bistveno nižja od plače specialista.

Z novelo pa bi omogočili, da bi specialisti urgentne medicine, ki bi se odločili za drugo specializacijo iz družinske medicine, v času opravljanja specializacije prejemali višjo plačo od plače specializanta.

Po predlogu bi moral specialist imeti najmanj 15 let delovne po opravljenem specialističnem izpitu na področju urgentne medicine in v času opravljanja specializacije hkrati opravljati delo tudi na področju urgentne medicine za najmanj 20 odstotkov rednega delovnega časa. V pogodi o zaposlitvi pa bi imel določeno delovno mesto, na katerem je bil zaposlen pred začetkom opravljanja specializacije iz družinske medicine.

Na ministrstvu menijo, da bi bila zato specializacija urgentne medicine privlačnejša za mlade zdravnike. Ker pa bi višjo plačo prejemali samo v primeru opravljanja specializacije iz družinske medicine, bi s tem hkrati zagotovili dodaten dotok zdravnikov na drugo področje, so zapisali v predlogu novele.

S predlogom bi uvedli možnost izvedbe dodatnega razpisa zdravniških specializacij. Tako bi lahko ministrstvo v primeru večjega zanimanja na rednem razpisu, kot bi bilo razpisanih mest za specializacije s sklepom zbornici naložilo objavo dodatnega razpisa. Ta bi zajemal samo specializacije, ki bi jih glede na potrebe zdravstvenega sistema in zanimanja mladih zdravnikov določil minister.

Novela bi na ministrstvo za zdravje prenesla pristojnost sprejemanja nekaterih podzakonskih aktov, ki so trenutno v pristojnosti zbornice. To so pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov, pravilnik o zdravniških licencah in pravilnik o posebnih znanjih zdravnikov.

Na ministrstvu menijo, da bi s prenosom pristojnosti zagotovili, da postopki sprejemanja podzakonskih aktov ne trajajo predolgo, ter da se predpisi sprejemajo pravočasno in v skladu s potrebami družbenih sprememb. Hkrati bi zbornica še vedno sodelovala v postopku sprejemanja pravilnika, saj bi ga ministrstvo sprejelo na predlog zbornice, so zapisali v predlogu.

S predlogom bi popravili definicije pristojnosti zdravnika z osnovno licenco. Ta bi lahko opravljal samo dela s področja urgentne medicine, za katera je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine v okviru obveznega dela pripravništva.

Predlog novele zakona predvideva, da bi se moral specializant, ki bi bil izbran na nacionalnem razpisu, zaposliti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene mreže in ne pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

Trenutno je namreč določeno, da se lahko specializant za čas opravljanja specializacije zaposli pri pooblaščenem izvajalcu, ki ga določi zbornica, to pa je lahko tudi zasebni izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ima pooblastilo za izvajanje specializacije. "Gre namreč za razpis specializacij za potrebe javne zdravstvene mreže, zato ne bi bilo smiselno, da bi se specializant v času opravljanja zaposlil pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni del te mreže," so pojasnili v predlogu.