STA novice / Sodišče EU: Lekarniška dejavnost je gospodarska, a s posebnim statusom (dopolnjeno)

Zadeva je na Sodišče EU prišla leta 2023 na pobudo slovenske Državne revizijske komisije, ki je obravnavala spor med zasebno družbo Farmacija in Občino Benedikt po tistem, ko je občina izdala dovoljenje za poslovanje podružnice ene od lekarn brez predhodne objave obvestila o koncesiji. Farmacija meni, da gre za prikrito podelitev koncesije, ki bi morala biti izvedena skladno z evropskimi pravili, ter je na občino vložila revizijo. To je občina zavrnila s pojasnilom, da izdaja dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne po vsebini ne pomeni podelitve koncesije za storitve, na kar se je Farmacija pritožila na Državno revizijsko komisijo.

Sodišče je v odločitvi zavzelo stališče, da izdajanje zdravil za plačilo - bodisi na recept bodisi brez - ter svetovanje uporabnikom pomeni gospodarsko dejavnost, saj se opravlja proti plačilu. Pri tem ni pomembno, ali sredstva prihajajo iz javnih virov ali neposredno od uporabnika.

Pri tem ni sledilo mnenju slovenske vlade, da gre pri omenjeni dejavnosti za negospodarske storitve splošnega pomen, kar določa tudi slovenska zakonodaja. Po mnenju Sodišča EU opredelitev lekarniške dejavnosti kot negospodarske v slovenski zakonodaji nima odločilnega pomena. Ključna je vsebina dejavnosti in dejstvo, da gre za storitve, ki se plačujejo in vključujejo tudi tveganja, značilna za koncesijsko razmerje.

Čeprav lekarniška dejavnost ni negospodarska, pa spada med tako imenovane "socialne in druge posebne storitve", kot jih opredeljuje 19. člen evropske direktive o koncesijah. To pomeni, da zanjo veljajo posebno poenostavljena pravila - na primer ni obvezna objava polnega razpisa, zadostuje le predhodno informativno obvestilo, je odločilo sodišče.

Sodišče je tako posredno potrdilo, da lokalne skupnosti pri urejanju lekarniške mreže niso popolnoma svobodne, čeprav gre za del javne zdravstvene službe. Kadar gre za izdajo dovoljenj ali koncesij zasebnim subjektom, je treba spoštovati evropske predpise, je odločilo.

Odločitev bo najverjetneje vplivala na prakso številnih slovenskih občin, ki so do zdaj dovoljevale poslovanje lekarn, ne da bi šle skozi celoten postopek podelitve koncesije. Po sodbi EU to ni več mogoče, saj gre tudi pri podružnicah lekarn lahko za koncesijsko razmerje, za katerega veljajo pravila EU.

Sodišče je v sodbi še poudarilo, da mora biti pojem "negospodarskih storitev splošnega pomena" avtonomen pojem prava EU in ga ne morejo določati zgolj države članice.

V podjetju Farmacija ocenjujejo, da sodba nedvoumno dokazuje, da so lekarniške storitve gospodarska dejavnost v smislu prava EU, posledično so lekarniške, in širše tudi zdravstvene koncesije, predmet uporabe evropske direktive. Ta določa enako obravnavo izvajalcev, kar pomeni temeljite spremembe v razumevanju zdravstvenih koncesij, so zapisali v odzivu za STA.

V konkretnem primeru je zdaj v prvi vrsti verjetno, da bo Državna revizijska komisija ugotovila, da Občina Benedikt ni podelila koncesije, temveč dovoljenje za izvajanje dejavnost. Sodba bo najverjetneje vplivala tudi na presojo ustavnega sodišča glede zdravstvenih storitev, saj načelo enake obravnave subjektov pomeni, da nihče ne sme imeti prednosti zgolj iz razloga, ker je javni zdravstveni zavod ali koncesionar. "Zato se nujno zastavlja vprašanje, zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje storitve izključno koncesionarjem in javnim zdravstvenim zavodom, ne pa tudi drugim izvajalcem istih zdravstvenih storitev," so še zapisali.

Na Državni revizijski komisiji so za STA pojasnili, da bodo danes objavljeno sodbo in z njo povezane odgovore Sodišča EU na njihova vprašanja v postopku predhodnega odločanja v zvezi s postopkom reševanja pritožbe preučili in upoštevali pri sprejemu odločitve. Odprtih postopkov pa ne morejo komentirati, zato na vprašanje, kaj bo sodba pomenila za omenjeni spor, ne morejo odgovoriti.